Fotografinja, ki je vedno bila v umetniških vodah, je pesmi začela pisati zaradi vseh stvari in dogodkov, ki so se ji zgodile v zadnjih petih letih. Kot pove, so pesmi osebnoizpovedne, piše pa tudi o drugih ljudeh in njihovih čustvih. Pesmi sicer napiše zelo hitro, tudi zgodba, ki jo zgradi okrog nje, nastane v glavi čisto spontano.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) Postavili so že 105. majoš
V Gančanih je generacija 2006 na predvečer praznika dela tradicionalno postavila mlaj oziroma majoš. Letos v vasi stoji že 105. Dogajanje se je začelo že v popoldanskih urah, ko so letniki okrašen vrh smreke nosili po vasi in ga prinesli do nogometnega igrišča. Tam so vrh pritrdili na deblo in majoš ročno postavili, pomagali so jim starejši letniki in drugi krajani. Sledilo je še kresovanje in zabava s skupino Zlata žila. Fotografije Jure Kljajić.
Kot je pojasnila, bralci zagotovo v njenih razmišljanjih začutijo navdih drugih pesnikov, ki jih sama rada prebira, vseeno pa poskuša v vsako svoje delo vključiti svoj stil. "Pišem namreč v različnih stilih. Včasih so pesmi v kiticah, včasih v prostem slogu, včasih so povsem brez vejic ali velikih začetnic, spet drugič so brez naslova," je razložila in doda, da sicer z veseljem vzame v roke dela Janeza Menarta, Ivana Minattija ali Toneta Pavčka.
Doslej je napisala že več kot 130 pesmi, nekaj manj kot polovica teh pa bo vključena tudi v pesniško zbirko, ki jo bo izdala v kratkem. Med vsemi razmišljanji in pesmimi, ki jih je že napisala, sta ji najljubši Pesem o tistih, ki je, kot je povedala, doživela pravi razcvet na družbenih omrežjih, ter Ti veš za samoto, ki govori o tem, da velikokrat ljudje med seboj ne rabijo izmenjati veliko besed, da bi točno vedeli, kaj čutijo.
Več o fotografinji, ki je v zadnjem času postala tudi pesnica, in o njenem ustvarjanju, pa v prihodnjem Vestniku.