Petra Vinčec (9.a):VSAK DAN ZNOVA, A NE ENAKO
V težave nas ne spravi tisto, česar ne vemo, temveč tisto, za kar trdno vemo, da preprosto ni tako. Poklic novinarja je eden najbolj razgibanih poklicev, kar jih je. V njem ljudje, ki so sposobni kritičnega mišljenja, ustvarjanja novinarskih prispevkov za različne medije ter celovite uporabe jezikovnih in analitičnih orodij in splošne razgledanosti čez aktualne probleme, ustvarjajo obširen svet medijev. Bodisi pisno, govorno ali prek videa, medijski svet je košček našega vsakdana, ki nas venomer spremlja, pa naj bodo to črna kronika, gospodarstvo, ali pa kar športne strani, spletni blog, družbena omrežja, mediji so vsepovsod. Njihove avtorske pravice so večkrat prezrte, pa tudi svoboda medijev je splošno ogrožena vrednota sodobnega sveta, zato je prav, da se zavedamo pomena založniške, časopisne ter informacijske dejavnosti, ne le kot zabave za preprostega človeka, ampak kot baze podatkov, mnenj, skupka informacij, ki s svojim vplivom v preprostem človeku budijo razgledanega intelektualca.
Novinarji v svojem poklicu vsakodnevno spoznavajo, da nič ni tako, kot se zdi, pa se vendar vsak dan znova odpravijo na lov za iskanjem resnice, v upanju na boljši svet. Ta ni črno bel in so nekatere stvari, ki bodo za zmeraj ostale enake. Morda jih ne moremo spremeniti, a lahko o njih obvestimo ljudi in jih spodbudimo k razmišljanju. Še posebej pri današnji modernizirani družbi je zelo pomembno, da greš korak s časom ter živiš v trenutku. Nikoli ne veš, kdaj te bo sredi noči zbudil telefon in boš mogel iti na teren, ker je tvoja dolžnost obveščanje. Je neke vrste tvoja vsakdanja rutina, ki nikakor ni navadna.
Kolikor je novinarstvo mnogim ljudem všečen in zanimiv poklic, predvsem zaradi svoje raznolikosti raziskovanja, je eden najnevarnejših poklicev na svetu. Če je bilo delo novinarja zaradi cenzure težko pred nekaj leti, je sedaj še težje in malo bolj prikrito. Če bi se tudi sama kdaj znašla v koži novinarja, ne bi želela pisati nečesa, kar bi mi nekdo dovolil ali tako rekoč ukazal. Menim, da je danes opravljati to delo težko, predvsem zaradi dejstva, da je Slovenija ena redkih držav, ki dovoljuje kazensko preganjanje novinarjev in to tudi redno prakticira. Dokaj hitro se vsak novinar ujame v kakem konfliktu zaradi tega, kar je napisal, ampak pomembno se mi zdi, da stoji za tem, kar je napisal, da verjame, da je to resnica. Da ostaja objektiven, če gre za zvrst, kot je na primer novica ali poročilo in izrazi svoje mnenje, a vseeno gleda na stvar z več pogledov. Čez čas vsak dober novinar razvije svoje sposobnosti empatije, gradi na svoji komunikativnosti, saj je ohranjanje stikov z viri zelo pomembno v tem poklicu. V njem pa seveda ne moreš preživeti brez poštenosti ter visoke moralnosti. Tožbe, ki večkrat doletijo medije, ko objavljajo kake razvpite zgodbe (večkrat resnico), pa včasih niso vredne kazenskih postopkov, ker so besede izlite na papir novinarja nekomu zadale »psihične bolečine.« Znati brati še ne pomeni razumeti besedila. Biti novinar, pomeni biti novinar, ne pa družbeno političen delavec.
»Svoboda tiska ni pomembna le za demokracijo, ampak je demokracija,« so besede znanega televizijskega voditelja Walterja Cronkita. Čeprav je včasih težko, menim, da je pomembno, da v poklicu novinarja ostaneš na realnih tleh in ne zavržeš, ampak le še okrepiš svoje vrednote. Opravljati ta poklic je delati nekaj dobrega zase, za ljudi ter širšo družbo. Je iskanje resnice. Vsak dan znova.
V težave nas ne spravi tisto, česar ne vemo, temveč tisto, za kar trdno vemo, da preprosto ni tako. Poklic novinarja je eden najbolj razgibanih poklicev, kar jih je. V njem ljudje, ki so sposobni kritičnega mišljenja, ustvarjanja novinarskih prispevkov za različne medije ter celovite uporabe jezikovnih in analitičnih orodij in splošne razgledanosti čez aktualne probleme, ustvarjajo obširen svet medijev. Bodisi pisno, govorno ali prek videa, medijski svet je košček našega vsakdana, ki nas venomer spremlja, pa naj bodo to črna kronika, gospodarstvo, ali pa kar športne strani, spletni blog, družbena omrežja, mediji so vsepovsod. Njihove avtorske pravice so večkrat prezrte, pa tudi svoboda medijev je splošno ogrožena vrednota sodobnega sveta, zato je prav, da se zavedamo pomena založniške, časopisne ter informacijske dejavnosti, ne le kot zabave za preprostega človeka, ampak kot baze podatkov, mnenj, skupka informacij, ki s svojim vplivom v preprostem človeku budijo razgledanega intelektualca.
Novinarji v svojem poklicu vsakodnevno spoznavajo, da nič ni tako, kot se zdi, pa se vendar vsak dan znova odpravijo na lov za iskanjem resnice, v upanju na boljši svet. Ta ni črno bel in so nekatere stvari, ki bodo za zmeraj ostale enake. Morda jih ne moremo spremeniti, a lahko o njih obvestimo ljudi in jih spodbudimo k razmišljanju. Še posebej pri današnji modernizirani družbi je zelo pomembno, da greš korak s časom ter živiš v trenutku. Nikoli ne veš, kdaj te bo sredi noči zbudil telefon in boš mogel iti na teren, ker je tvoja dolžnost obveščanje. Je neke vrste tvoja vsakdanja rutina, ki nikakor ni navadna.
Kolikor je novinarstvo mnogim ljudem všečen in zanimiv poklic, predvsem zaradi svoje raznolikosti raziskovanja, je eden najnevarnejših poklicev na svetu. Če je bilo delo novinarja zaradi cenzure težko pred nekaj leti, je sedaj še težje in malo bolj prikrito. Če bi se tudi sama kdaj znašla v koži novinarja, ne bi želela pisati nečesa, kar bi mi nekdo dovolil ali tako rekoč ukazal. Menim, da je danes opravljati to delo težko, predvsem zaradi dejstva, da je Slovenija ena redkih držav, ki dovoljuje kazensko preganjanje novinarjev in to tudi redno prakticira. Dokaj hitro se vsak novinar ujame v kakem konfliktu zaradi tega, kar je napisal, ampak pomembno se mi zdi, da stoji za tem, kar je napisal, da verjame, da je to resnica. Da ostaja objektiven, če gre za zvrst, kot je na primer novica ali poročilo in izrazi svoje mnenje, a vseeno gleda na stvar z več pogledov. Čez čas vsak dober novinar razvije svoje sposobnosti empatije, gradi na svoji komunikativnosti, saj je ohranjanje stikov z viri zelo pomembno v tem poklicu. V njem pa seveda ne moreš preživeti brez poštenosti ter visoke moralnosti. Tožbe, ki večkrat doletijo medije, ko objavljajo kake razvpite zgodbe (večkrat resnico), pa včasih niso vredne kazenskih postopkov, ker so besede izlite na papir novinarja nekomu zadale »psihične bolečine.« Znati brati še ne pomeni razumeti besedila. Biti novinar, pomeni biti novinar, ne pa družbeno političen delavec.
»Svoboda tiska ni pomembna le za demokracijo, ampak je demokracija,« so besede znanega televizijskega voditelja Walterja Cronkita. Čeprav je včasih težko, menim, da je pomembno, da v poklicu novinarja ostaneš na realnih tleh in ne zavržeš, ampak le še okrepiš svoje vrednote. Opravljati ta poklic je delati nekaj dobrega zase, za ljudi ter širšo družbo. Je iskanje resnice. Vsak dan znova.