Po tridesetih letih so še vedno polni elana

Kulturno folklorno društvo Vrisk iz Apač letos praznuje trideset let delovanja. Skupina združuje trideset članov različnih generacij, ki so doma predvsem iz apaške občine. Trudijo se ohranjati plesno in pevsko izročilo ter stare ljudske običaje.

Prvih korakov jih je naučila Marija Čepin
»Skupina je obstajala že prej, a kot Kulturno folklorno društvo Vrisk smo se registrirali pred tridesetimi leti, leta 1990,« pripoveduje predsednica društva Marinka Trost. Skupini se je pridružila pred sedemnajstimi leti, ko so jo k sodelovanju povabili kar na enem izmed kuharskih tečajev. Kmalu je za folklorno dejavnost navdušila še moža Alberta in hčerki.

Da se je društvo vsa ta leta ohranilo ter znanje prenašalo naprej, imajo poleg plesalcev in glasbenikov največ zaslug njihovi vodje in mentorji, ki so jih vodili in učili v tem času. To so Marija Čepin, Slavica Muhič in Tatjana Gorjup. »Folklore v apaški občini ne bi bilo, če ne bi Marija Čepin pred več kot tridesetimi leti neumorno iskala plesalcev in jih učila prvih korakov. Nekoč je bila učiteljica na osnovni šoli, kjer je poučevala slovenski jezik in glasbeno vzgojo. Ves čas učiteljevanja je delovala na kulturnem in umetniškem področju, našo folklorno skupino pa je vodila 35 let,« pravi Trostova. Danes so ji za ves trud in vztrajnost zelo hvaležni.

Najmlajša članica šteje petnajst let
Trenutno jih je v skupini trideset. »Najmlajša članica našega društva je Ana Kardinar, ki šteje petnajst let, najstarejši član pa je moj mož Albert, ki jih ima šestdeset,« pove Trostova. Veseli so vsakega novega člana, pridružite pa se jim lahko kadar koli. »A najbolje je jeseni, ko se začnemo učiti nove korake.« Nekateri plešejo že vsa leta.

»To so Nina Žaucer, Boris Gosak, Marija in Roman Vakaj, Jožica in Alojz Semler,« našteva. Člani se srečujejo vsak teden v prostorih nekdanjega gasilskega doma ter se urijo v plesih oziroma koreografijah. Plešejo plese različnih slovenskih pokrajin, Štajerske, Prekmurja, Koroške in Bele krajine. Nekateri člani radi zaigrajo na svoja glasbila, tako da na prireditvah poskrbijo za ples in glasbo.
Skupina je kljub velikemu generacijskemu razponu močno povezana tudi sicer. Skupaj praznujejo rojstne dneve in si pripravljajo presenečenja. »Udeležujemo se tudi tekmovanj, kot je kuhanje kisle juhe, ter hodimo na izlete po Sloveniji,« še pravi predsednica. Tudi ob koncu leta si pripravijo zabavo.

S svojimi nastopi so doslej popestrili skoraj vsako prireditev v občini, radi pa se odzovejo tudi povabilu za gostovanja v drugih krajih. S ponosom se spomnijo udeležbe na festivalu balkanskih folklornih skupin v Izmirju v Turčiji, kjer so zastopali barve Slovenije. Udeležilo se ga je dvajset njihovih članov, povabila pa jih je strokovna vodja društva Tatjana Gorjup iz Maribora.
V tridesetih letih so doživljali vzpone in padce, kakor skoraj vsa društva, na prireditvi ob tridesetletnici društva, ki je bila v začetku marca, pa so dokazali, da ostajajo kakovostna skupina, polna elana.