Luka Ščavničar je kontrabasist v prekmurski skupini Prašnati in prekmursko-štajerski zasedbi Edna ter basist v prekmursko-hrvaškem kvartetu The Margins.
Lani sta zasedbi Prašnati in Edna sicer imeli nekaj koncertov, vendar veliko manj kot leta pred pandemijo. »S skupino The Margins smo pred tremi leti izdali album Bella Insania, sedaj pa mirujemo in pripravljamo nove avtorske skladbe. Izid albuma v tem letu načrtujemo tudi s skupino Edna. Ob različnih priložnostih sodelujem in pomagam tudi v spremljevalni skupini Bepop, s skupino deklet, ki so se spet zbrala. Lani je odpadlo kar nekaj koncertov in 'špilov', nekateri so načrtovani v letošnjem letu. Upam, da se bo vse skupaj sprostilo v tolikšni meri, da bodo lahko izvedeni,« se nadeja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Tudi v Posodi mi jürja in z Vladom Kreslinom
Na svoji glasbeni poti je sodeloval v različnih glasbenih skupinah in pri projektih. Pravi, da se pri vsakem glasbenem sodelovanju naučiš nekaj novega, pridobivaš izkušnje in s tem tudi zoriš in rasteš. »Pri tem bi najprej omenil Mlado beltinsko bando, v kateri sem nastopal skoraj 14 let. S skupino smo imeli v mojih mladih letih veliko koncertov in je eden izmed glavnih vzrokov, da se danes aktivno ukvarjam z glasbo.« Med drugim so igrali v Bruslju in Strasbourgu ob prvem predsedovanju Slovenije EU. Potem ko je razpadla po njegovem mnenju ena izmed najbolj znanih pomurskih skupin za zabave Posodi mi jürja, s katero je nastopal, je nekaj let igral baskitaro v bendu Sama Budne, sodeloval pa je tudi kot spremljevalni glasbenik Balladera. »S skupino Edna smo igrali na sejmu Expo v Milanu, kjer smo ob slovenskem paviljonu predstavljali Slovenijo. Poudaril bi tudi sodelovanje z Vladom Kreslinom, s katerim sem kar nekaj let delil oder, ko sem igral v Beltinški bandi, ko ga je ta spremljala poleg Malih bogov. Najbolj so mi ostali v spominu njegovi letni koncerti v Cankarjevem domu, Križankah, koncert na glavnem odru Lenta in drugi, ki so nekako vrh in želja nastopanja vsakega glasbenika v naši deželi,« pove o dosedanjih vrhuncih svojega delovanja v glasbi.
»Čupavi« mali rokerji igrali ljudske pesmi
Na njegove glasbene začetke sta vplivala predvsem starša, ki sta mu v začetku osnovnega šolanja kupila nekakšen električni klavir in ga vpisala v zasebno glasbeno šolo. »Nekje v 4. razredu osnovne šole pa nas je Boris Žalig zbral v skupini Mlada beltinska banda, ki je bila podmladek Beltinške bande in Marko bande. V tej skupini sem začel igrati kontrabas. Zasedba je bila ustanovljena za spremljanje folklorne skupine KUD Beltinci, potem pa smo koncertirali tudi kot samostojna skupina.« Igrali so prekmursko in porabsko ljudsko glasbo, pa tudi kakšne madžarske čardaše. Res pa je tudi, da so člani najraje poslušali stari rock.
Zato tudi imajo člani Mlade beltinske bande iz tistega obdobja na fotografijah »čupave« lase. V osnovni šoli je Luka igral tudi kot solist na klavirju na raznih šolskih produkcijah. »Člani zasedbe Mlada beltinska banda smo imeli prvi koncert, če se prav spomnim, v stari soboški kinodvorani (sedanje Gledališče Park) – v bistvu smo se z dvema skladbama predstavili kot gostje ob desetletnici delovanja Marko bande. V osnovni šoli se nismo preveč obremenjevali z glasbo, preprosto so nas imeli radi, mi pa smo to, pozneje tudi v srednji šoli, včasih izkoriščali – denimo s kakšnim 'špricanjem'.« Ko so bili v srednji šoli, so se člani Mlade beltinske bande odločili, da se bodo resneje posvetili glasbi, še bolj aktivno vadili in se dogovarjali za nastope. Za študij glasbene pedagogike z željo postati učitelj glasbe in tudi glasbenik pa se je odločil v 2. letniku gimnazije, ko so v šolskem bendu preigravali stare rock skladbe. Takrat si je rekel: »Jaz pa bom učil glasbo.«
Publika ti da potrdilo in zagon
Vsakemu glasbeniku, če je res pravi, pomenita glasba in oder zelo veliko, pravi Luka, saj se lahko na odru poistovetiš s publiko in ji daš tisto, kar najbolj obvladaš in veš. »Če je pristnost iskrena, se med glasbenikom oziroma glasbeniki in publiko lahko razvije posebna vez ali kemija. Verjemite, da publika to takoj opazi. Če jo na neki način 'kupiš', ti zna vrniti, kar ti da potrdilo in zagon, da delaš dobro. Zato z večjim veseljem in žarom ustvarjaš glasbo naprej.« Zato vsak glasbenik, ki ima rad glasbo in rad igra, v času koronakrize pogreša oder in pristen stik s publiko. »Trenutno pa je vse skupaj v mirovanju. Koncertov in nastopov ni, prav tako se na žalost ne moremo niti družiti in vaditi, saj v vseh projektih, v katerih sodelujem, člani prihajamo iz različnih občin. Večinoma vsak dela sam zase, prek telefona in spleta pa si pošiljamo razne ideje, ki čakajo na končni rezultat.«