So dogodki, trenutki in posamezniki, ki v nekem času zaznamujejo mesta in vasi, nemalokrat gredo v pozabo, nekaterih pa se spomnimo ob okroglih obletnicah. Nekaj takih trenutkov, ki povezujejo sedanjost in preteklost, je predstavljenih v publikaciji Prekmuriana, reviji Pokrajinske in študijske knjižnice (PIŠK) Murska Sobota, ki je posvečena literaturi in kulturni zgodovini. Ureja jo Klaudija Sedar. Konec leta je izšla druga številka, ki govori o dogajanju, povezanem s knjižnico, vključili so literarne utrinke, ki so jih ustvarili zaposleni v PIŠK, kulturnozgodovinske vsebine, se spomnili osebnosti, ki so v tej pokrajini pustile trajne sledi, ter predstavili tiske iz domoznanske zakladnice. Poseben pečat je minulemu letu dala obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Vesna Radovanovič je v reviji podrobneje predstavila pesniški opus Ferija Lainščka v prekmurščini in s tem spomnila tudi na njegov 60. življenjski jubilej. S svojo poezijo je Lainšček med drugim pokazal, da je lahko narečje, zanj prekmurščina, tudi kultiviran govor. Poudarila je njegovo priljubljeno in pogosto citirano pesem Nigdar neboš znala, katere zadnja kitica se glasi Nigdar neboš znala, / nej, toga nikdar neboš znala, / če boš pa znala, / neboš mogla razmiti.
Ko smo dobili prve časopise
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
V lanskem letu je bilo kar nekaj obletnic. Med drugim je minilo sto let od takrat, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena čitalnica, o čemer piše Klaudija Sedar. V Prekmurju smo čitalnice v primerjavi s preostalim slovenskim prostorom dobili dokaj pozno, šele konec 19. stoletja, in bile so zelo skromne. Niso bile javne, kakršne poznamo danes, ampak društvene, in vanje so lahko zahajali le člani društva. Prva javna knjižnica, kamor so lahko zahajali vsi, je bila v Murski Soboti ustanovljena šele po 2. svetovni vojni kot knjižnica okrajnega odbora OF, ki je bila skupaj s študijsko knjižnico iz leta 1955 predhodnica zdajšnjega PIŠK.
Prva slovenska čitalnica v Murski Soboti je imela prostore v nekdanjem kazinu v hotelu Dobray. Ustanovljena je bila 5. decembra 1919, pobudo so dali levo usmerjeni priseljenci, uradniki, učitelji in uslužbenci. Tu je potekalo razgibano politično in kulturno življenje, vendar ne dolgo, saj so jo na izrednem občnem zboru oktobra 1922 razpustili. Premoženje so po glasovanju prenesli na ljudskoprosvetno društvo Sokol (ustanovljeno je bilo pred natanko 100 leti), v katerem so se prav tako zbirali liberalci. Iz Dobraya se je leta 1929 preselila v nov sokolski dom, kjer so imeli tudi čitalnico za branje časnikov.
Tudi časniki so takrat izhajali v tej pokrajini in ljudem prinašali informacije in zanimivo branje. Sedarjeva piše, da so v 19. stoletju v Slovenski krajini, na območju današnjega Prekmurja in Porabja, začeli izhajati trije periodični tiski, ki pomenijo začetek prekmurske periodike. Prvi je bil Prijatel (1875–1879), ki ga je urejal Imre Agustič, drugi Muraszombat es Videke (Murska Sobota in okolica), ki je sprva izhajal v prekmurščini in madžarščini, kasneje pa samo v madžarščini, ter Dober Pajdas Kalendarium (1899–1922), ki je izhajal v Monoštru. Poleg koledarja je zajemal posvetne in verske vsebine, oglase, napovedi sejmov in drugo. Veliko je pripomogel k ohranjanju slovenske besede, k dvigu bralne kulture in pismenosti, bil je novost, na tem področju je oral ledino in spodbudil izhajanje drugih koledarjev.
Kdo še pošilja razglednice
Zanimiv je zapis o razglednicah prav tako Sedarjeve. Še ne tako davno so jih mnogi pošiljali s potovanj, danes pa se skorajda ne zgodi več, da bi se znašla v poštnih nabiralnikih. »Pa tako smo jih bili veseli. V Prekmurju so bile prve razglednice natisnjene ob koncu 19. stoletja, najpogosteje so jih dali natisniti gostilničarji, trgovci in obrtniki. Bilo je kar nekaj tiskarjev, pomembno vlogo pa so odigrali tudi fotografi. Večina razglednic ima na sprednji strani podatek o motivu, redkeje datum in založnika, največkrat pa na njej piše Pozdrav iz …,« piše Sedarjeva. Prikazujejo znamenitosti kraja in življenja v nekem kraju. Razglednice s konca 20. stoletja Murske Sobote prikazujejo hotel Diana, spomenik zmage z evangeličansko cerkvijo, Blagovnico in drugo. Razglednice so lahko pomemben zgodovinski vir za vpogled v minuli čas in postopno spreminjanje krajev, še pravi Sedarjeva.
V Prekmuriani so se spomnili tudi bibliotekarke in bibliografinje Nikice Brumen, ki je bila med drugim upravnica Študijske knjižnice Murska Sobota. Za svoje delo in prizadevanja je prejela tudi najvišje knjižničarsko priznanje na Slovenskem, Čopovo priznanje. Ob stoti obletnici rojstva so se spomnili tudi dr. Vaneka Šiftarja, pravnika, pesnika, romologa in urednika.