V zadnjem letu podiplomskega študija se je dekle iz Gornje Radgone znašlo na prelomnici med šolo in resnim življenjem: "Vedno več resnosti in vse manj sproščenosti mi je pognalo strah v kosti. V meni je začela rasti neke vrste anksioznost, ki sem jo na nekako zanemarjala. Želela sem biti kreativna in socialna, ampak mi situacija, v kateri sem se znašla, tega ni dopuščala." Takrat je vedela, da potrebuje spremembo. "Položila sem karte na mizo: preverila stanje na svojem bančnem računu, spakirala dva kovčka in kupila enosmerno karto za Lizbono," začenja Ines.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuZnanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Sanje vsakega popotnika
Pred enim mesecem ji je Portugalska ukradla srce. Pisane tlakovane ulice, očarljiva stopnišča, zvok melanholičnega fada - tradicionalne portugalske glasbe, ki govori o življenju, drami in strasti - vonj po dobri kavi in razglednih točkah, iz katerih opazuješ sonce, ko se ob mraku počasi utaplja med pisane stavbe. Lizbona so sanje vsakega popotnika. Stare, mogočne stavbe oblečene v keramične ploščice, živeča raznovrstna umetniška scena, vrhunska hrana in še boljše vino, opisuje dekle.
"Preskok iz vsakdanje rutine resnega življenja v poletno oazo zahodne Evrope, me je popeljal v občutke intenzivnega veselja, spokojnosti in hvaležnosti. Vsak dan se spominjam, kako pomembna poteza za moj notranji mir, je bila selitev na Portugalsko. Potrebovala sem malo distance, da sem se spomnila kaj pomeni živeti. Selitev mi je dala svežo inspiracijo in mi prinesla nove, pozitivne vzorce v življenje."
Morske dobrote na tisoč in en način
In prav hrana in vino predstavljata pomemben del portugalske kulture. Svež kruh, siri, olive in olivno olje, ribe na žaru, vina in dimljene šunke: "Kuhajo preprosto, a zelo okusno." In kar je najpomembneje. Domačini si vzamejo čas in uživajo ob obroku, tako se večerja ob sproščenem pogovoru ponavadi zavleče pozno v noč. "Tudi moj jedilnik je večinoma sestavljen iz morskih dobrot, rada pripravljam ribe in vse ostalo na tisoč in en način. Morska hrana je zelo dostopna in to mi je prav pisano na kožo," dodaja Ines.Kratka vprašanja
Tvoja najljubša izletniška točka? Peniche.
Najslavnejši državljan? Vasco da Gamma in Cristiano Ronaldo
Cena kave in piva v hotelu? Pivo: med 1,2 in 4 evre, kava med 1 do 3 evre
Nekaj najbolj tipičnega? Stavbe oblečene v ploščice.
O čem se trenutno največ govori? O preteklem filmskem festivalu IndieLisboa
Najbolj tipično ime in priimek? João Costa
Pogreša bučno olje in kavo
Njeni dnevi so sestavljeni iz dela in druženja; podnevi dela kot grafična oblikovalka in piše magistrsko nalogo, večere in konce tedna pa preživlja s prijatelji, večinoma na plaži: "Baterije si polnim na prav poseben način, ravnokar namreč kupujem prvi surfboard (jadralna deska), saj me je to surfersko življenje popolnoma prevzelo." Pestro je tudi nočno življenje, mesto namreč vsakemu ponuja prostor, kjer se dobro počuti. "Jaz zahajam v alternativne, neodvisne klube, ki nikoli ne razočarajo. V slabem mesecu dni sem spoznala glasbenike, režiserje, modele, fotografe, podjetnike, študente," pravi in nadaljuje, da ima Lizbona poseben utrip, ki kar kliče po spoznavanju novih ljudi. Tako njeno življenje teče v drugem tempu, tistem, ki jo osrečuje. No, poleg najbližjih in prijateljev pa vseeno zelo pogreša bučno olje in dobro kavo. "Odvisna sem od kave, zato sem se pred odhodom z njo založila. K sreči dvokilogramska vrečka še ni pošla," doda.
"Na vprašanje, ali se bom kdaj vrnila v Slovenijo, je težko odgovoriti. Bivanje v Lizboni ne vidim kot selitev, ampak kot neko potovanje z enosmerno karto brez končnega cilja. Ne vem, kam me bo pot zanesla in za koliko časa. Za zdaj si puščam vse poti odprte, saj si nočem ustvarjati občutkov pričakovanj. Živim iz dneva v dan in v ospredje postavljam majhne stvari, ki me osrečujejo. Ne pravijo zastonj, da je sreča v majhnih stvareh.