Potovanje z avtom ob najdaljši francoski reki, Loari, kjer so pravljični gradovi, od katerih večina spada v Unescovo kulturno dediščino, vasi, ki so bile nekoč utrdbe, in največji srednjeveški samostan, je lahko odlična izbira, če obožujete zgodovino, naravo in mir. V dolini reke Loare je namreč okoli 150 gradov, obstaja zemljevid za gradove, imenovan Chateaux pass, ki vam je lahko v pomoč pri izbiri, katere gradove obiskati in pogledati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Naše odkrivanje gradov se je začelo 20 kilometrov naprej od Orleansa v vasici La Ferte St. Aubin, kjer smo si ogledali grad Chateau de la Ferte, ki je poznan po notranjih in zunanjih družabnih igrah, razstavi starinskih igrač, zgodovinskem parku, kjer imajo živali in res čudovito naravo za sproščeno in aktivno preživljanje časa z otroki. Tisti dan smo imeli na programu ogled največjega izmed renesančnih gradov, to je Chateau de Chambord, ki leži v vasici Chambord. Grad je res ogromen, gradili so ga kar trije kralji: Franc I., Henrik II. in Ludvik XIV. Po načrtih Leonarda da Vincija naj bi ga 15 let gradilo 1800 delavcev. Mogoče kot zanimivost, v gradu je stopnišče, zgrajeno v obliki polževe hišice, kjer se človeka, ki hkrati prihajata in odhajata po stopnicah, ne vidita. Grad ne leži neposredno ob reki Loari, zato so namensko spremenili njen tok in nastala je rečica okoli gradu, imenovana Casson. Ura je bila že pozna, zato smo se le sprehodili po potkah okoli gradu in naredili nekaj fotografij, na katerih se lepo vidi veličina gradu, a nas ni posebej navdušil. Isti dan smo imeli v načrtu še ogled gradov Chateau de Villesavin in Chateau de Cheverny. Zadnji je poznan po tem, da je najbolj bogato opremljen, sobe imajo pomembna imena, notri je muzej z otroškim junakom stripa Tintinom, v jedilnici so slike, ki prikazujejo življenje Don Kihota, v cvetličnem vrtu za gradom je bila med drugo svetovno vojno skrita slika Mone Lize. Oba gradova smo si sprva želeli ogledali le od zunaj, a smo se nato odločili, da se raje zapeljemo do Bloisa in se za konec dneva sprehodimo po mestecu. Peljali smo se mimo enega najlepših starih mostov iz 18. stoletja čez reko Loaro, se sprehodili po starem delu mesta, mimo gradu in hiše magije Roberta Houdina ter katedrale sv. Ludvika.
Naslednji dan smo pot nadaljevali do gradu Chateau de Chaumont, ki mi je bil vizualno najbolj všeč. Je edini grad, ki stoji neposredno ob reki Loari, okolico gradu sestavljajo urejeni vrtovi in velika posest, primerna za sprehajanje, poleti se je tu mogoče zapeljati s kočijo. Z gradu je lep pogled na Loaro in okolico.
Zanimiv je podatek, da je tukaj večkrat bival ameriški predsednik Benjamin Franklin, ko je bil veleposlanik v Franciji. Po ogledu smo pot nadaljevali do prav posebnega gradu, Chateau de Chenonceau, ki v celoti stoji kot most čez reko Cher. Zgodovinski pečat so mu dale ženske. Začetek gradu sega v 11. stoletje, ko so ga zgradili na temeljih starega mlina, zgodnja renesančna podoba pa izvira iz 16. stoletja. Če imate več časa, priporočam, da si privoščite romantično vožnjo s čolnom. Grad naj bi francoski kralj Henrik II. podaril ljubici Diani de Poitiers, potem ko jo je povzdignil v vojvodinjo. Renesančni vrt levo od vhoda se tako imenuje Dianin vrt. Po nenadni smrti Henrika II. je njegova žena Katarina Medičejska, ena najvplivnejših žensk takratnega časa, Diano, ker je bila ljubosumna nanjo, izgnala v Chaumont, sama pa dala zgraditi cvetlični vrt na desni strani vhoda v grad.
Ogledali smo si še grad Chateau Royal d'Amboise, kjer je pod mogočnim obzidjem le del ohranjenega gradu, saj je bila večina poslopja porušena v času francoske revolucije. Zraven gradu je lepa gotska kapelica sv. Huberta, v kateri je grob Leonarda da Vincija. V istem kraju smo si poleg zunanjosti gradu ogledali vilo Le Clos de Luce, v kateri je zadnja leta življenja preživel in ustvarjal Leonardo da Vinci. V hiši so razstavljene kopije treh slik, ki jih je prinesel tja in dokončal, med njimi tudi najbolj znana Mona Liza. V prelepem parku ob hiši pa so razstavljene replike njegovih naprav.
Od gradu do hiše Leonarda da Vincija smo se sprehodili po ulici Victorja Hugoja, kjer smo opazili nenavadna troglotidska bivališča, zgrajena v apnenčastih skalah. V načrtu za ta dan je bil še ogled gradu Chateau de Villandry (ogleda vreden je velik renesančni vrt), a se nam časovno ni izšlo. Prespali smo v mestu Loches, od koder smo se drugi dan odpravili ogledat le zunanjost gradu Chateau d'Azay le Rideau, daljši postanek smo naredili pri Chateau d'Usse, ki ga imenujejo speča Trnuljčica, saj je ravno ta grad imel v mislih Charles Perrault, ko je napisal knjigo z naslovom Trnuljčica, navdihnil pa je tudi Disneyjeve ustvarjalce Trnuljčice. Grad je res pravljičen, v enem izmed najvišjih stolpov je urejena razstava o Trnuljčici.
Ta dan smo si ogledali še največji samostan v Evropi, Abbaye Royale de Fontevraud, nato pa pot nadaljevali čez Saumur do Angersa. Od tod najprej se je naše potovanje nadaljevalo do Bretanje in Normandije, a o tem več kdaj drugič.
