vestnik

Premislek: Bruhanje

Adriana Gašpar, 18. 3. 2019
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.
Popularno

Na bruhanje mi gre, ko berem komentarje, ki se nabirajo pod spletno objavo članka o zdravnikovi zlorabi 16-letnice. Ne morem verjeti, da kljub temu, da ga je sodišče obsodilo, da je človek dejanje priznal, lahko ljudje verjamejo, da si je mlada punca kaj takega izmislila. Že samo dejanje jo je ponižalo v dno duše, potem pa jo ljudje s primitivnimi komentarji le še bolj teptajo. Zdravnik je dobil še zdaleč premilo kazen. Zaenkrat vemo samo za en primer, samo ena mlada ženska je imela dovolj poguma, dovolj močno podporo družine, da se je upala zoperstaviti. Kdo nam lahko zagotovi, da tega ni in ne bo storil še enkrat? Odrasel, izobražen človek, ki bi po vseh kriterijih moral biti tudi pameten, je brezsramno zlorabil dekle. Pokazal svojo moč nad njo, tako da se je je brez njenega dovoljenje dotikal na najbolj intimnih predelih. Pa te pravice nima nihče. To je tako sprevrženo kot nedavna sodba koprskega sodišča, da ni posilstvo, če ženska ne reče ne. Ker je bila žrtev nezavestna, ko jo je začel slačiti, in se je začela braniti šele, ko se je spolni odnos že začel in se je prebudila, je po bolanem mnenju sodišča ni posili, »le« prisilil.
Ta človek, ki se je podobno sprevrženo dotikal najstnice, ni vreden bele halje, in srčno upam, da mu jo bo vsaj zdravniška zbornica slekla, če mu je že sodišče ni. Zdravniki so ljudje, ki jim zaupamo največ. Zaupamo jim najhujše težave, ki jih včasih niti sorodnikom ali prijateljem ne. Zdravnikom zaupamo svoja življenja. In tak zdravnik sramoti vse ostale.
Po dogodku v Lenartu je odšel od tam delat v Razkrižje. Zakaj ni ostal tam? Ker je za Razkrižje dovolj dober zdravnik? Ker so pač imeli težave in ga niso mogli dobiti, bodo vzeli, kar pride? Vsi ti ljudje, ki ga še vedno zagovarjajo, mu zaupajo, kot pravijo, kaj bi naredili, če bi od zdravnika prišla vaša hči, vaša žena, vaša mama in rekla, da ji je zdravnik slekel spodnjice in mešaril po spolovilu, čeprav jo boli roka? Bi rekli, ne bodi občutljiva, kaj pa je to takega? Bi?
Najmanj, kar je to dejanje, je nagravžno, vredno obsojanja.
Mladi ženski pa želim, da ne verjame komentarjem, jih ne posluša, najboljše bi bilo, da nobenega ne bi prebrala, čeprav dvomim, da je to mogoče. Želim, da predela to travmo in ponosno živi dalje. Ker je pogumna, močna in si zasluži biti srečna.
premislek adriana-gaspar zdravnik