Vid Pintarič iz Vaš v Občini Medvode se zadnjih nekaj let ukvarja s snemanjem vlogov, ki jih objavlja na youtubu. V poplavi vlogerjev njegovi vlogi izstopajo po tem, da se loteva nevsakdanjih izzivov. V vsakem od njih lahko spremljamo njegov vzpon na enega od slovenskih vrhov, kjer preživi noč. »Že od nekdaj mi je všeč aktiven način življenja, od mladih nog sem športnik. Kot otrok sem v hribe sicer hodil 'pod prisilo', saj je bilo to všeč staršema, ki sta člana planinskega društva. Verjetno je bil glavni problem v tem, da nisem imel družbe vrstnika, s katerim bi se pogovarjal med hojo, da bi čas hitreje minil. Hoja v hribe mi je postala všeč nekje pri 16 letih, ko sem dojel, da delam to zase,« pripoveduje Pintarič, ki se je s snemanjem za youtube začel ukvarjati v zadnjem letniku srednje šole.
»Takrat je bila epidemija, bilo je veliko časa. Veliko sem spremljal vlogerje na youtubu in si rekel, zakaj ne bi še sam tega počel. Tako sem skočil na kolo in se podal na Svetega Jakoba, posnel sem pot, kako kolesarim, in to je bil moj prvi objavljeni vlog,« se spominja. Prvi vrh, na katerem je prespal, je bil Grintovec. »Na vrhu sem si spekel steak in skuhal rižoto in tako se je začelo moje bivakiranje. Na začetku sem hodil sam, ker sem tako lahko bolj sproščeno snemal. Nekaj časa je trajalo, da sem se navadil na kamero, to je najtežji del. Ampak ko se sprostiš, so vlogi veliko boljši, pa tudi bolj uživaš na izletu, ker se ne obremenjuješ s tem, kako bo posnetek videti na koncu,« opisuje Pintarič, ki se izzivov »preživetja v naravi« v zadnjem času največkrat loteva v družbi prijatelja iz časov, ko sta skupaj trenirala atletiko, Domna Benedetiča.
V hribe vedno preudarno
Za tak podvig mora imeti s sabo kar nekaj opreme. Poleg spalnih vreč in šotorke gotovo ne sme manjkati hrana. Na vrhu slovenskih vršacev Pintarič tako tudi kuha, po navadi so to kakšni steaki, ki si jih pripravi na ognju ali gorilniku. »Jedel sem že od nekdaj rad. Kot majhen sem moral že v avtu, preden smo se podali v hribe, obvezno pojesti sendvič, potem smo se morali že vmes ustaviti in jesti. To se ni spremenilo,« se nasmehne priljubljeni vloger, ki za ogenj seveda poskrbi sam. Čeprav je nahrbtnik, ki ga nosi na svojih podvigih, že tako težek, se v njem vedno najde prostor tudi za krokse in ukulele. Prve ima zraven zato, pravi, ker si je dobro spočiti noge po celodnevni hoji v gojzarjih, z drugim pa si popestri večerne ure pod milim nebom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Skupno je prespal že na približno sto slovenskih vrhovih in vsaka izkušnja je bila po svoje zanimiva. »Pred tremi leti naju je s prijateljem na Veliki planini ujel dež. Ulilo se je in nama popolnoma premočilo šotorko, pogasilo ogenj, tako da sva bila čisto premočena. Primorana sva bila poiskati zavetje. K reči sva našla neko odprto drvarnico in tam prespala. Zadnja taka izkušnja pa je bila, ko sem prespal na Kumu. Doma sem pozabil hrenovke in prosil Domna, da mi jih pripelje. Povabil sem ga, da ostane z mano, kar je pomenilo, da sem mu odstopil svojo spalno vrečo, sam pa sem prespal na tleh, pri čemer so bile temperature pod lediščem. To je bila kar zanimiva izkušnja,« pravi Pintarič, ki se ne ustraši nobenih vremenskih razmer. Bivakira tudi pozimi, pri čemer je takrat že našteti opremi treba dodati še kakšno lopato in dereze, takrat pa si za spanje naredi iglu.
Poudarja, da nikoli ne sili v nevarne situacije, zato pozimi ne sili v plazovne razmere, ampak se drži nižin. »Preudarno grem v to, držim se pohodništva, zavarovanih planinskih poti, ne plezam po kakšnih izpostavljenih grebenih. Moje ture so težke le s fizičnega vidika, torej zaradi hoje s težkim nahrbtnikom, pa temperatur …,« pove. Vsak spust v dolino na drugi dan krona tudi s skokom v vodo, pa najsi bo to jezero, potok ali reka. »Veliko prej, kot sem izvedel za metodo Wima Hofa (dihalna tehnika, s katero pripravimo telo na mraz, op. p.), smo s prijatelji poskušali zdržati v hladni vodi v domačem kopališču Skalca, kjer je izvir hladne vode. Šele kasneje sem izvedel tudi za vse koristne učinke, ki jih ima to za telo,« pojasni.
Prijazni ljudje in urejeni vrtovi
Vid Pintarič je nedavno obiskal tudi prekmurski Triglav. »Odločil sem se, da bom prespal na najbolj znanem ali najvišjem vrhu vsake slovenske regije. Na spletu sem našel, da je v Prekmurju to Sotinski breg. Poti do tja, ki jih najdemo na hribi.net, so bile res kratke, dolge največ eno uro hoje, zato sva se z Domnom odločila, da bova pot začela v prestolnici Prekmurja, v Murski Soboti.« Pohodnika je pot vodila skozi Černelavce, Veščico, Kupšince, Borejce, Puževce, Topolovce, Domajince, Krašče, Ropočo, Pertočo, Večeslavce, Sveti Jurij, Rogašovce, Nuskovo in Serdico do Sotine, kar sta dokumentirala tudi s fotografijami pri krajevnih tablah. »Lahko rečem, da so Prekmurci zelo prijazni, in to naju je res prijetno presenetilo. Edini problem je, da potrebuješ malo časa, da ugotoviš, kaj hočejo povedati (smeh). So se pa trudili po najboljših močeh, poleg tega naju je vsak, ki je bil zunaj, ogovoril, kam greva in ali bova kaj spila,« se je podviga spominjal Vid Pintarič. In dodal svoje opažanje, da imamo v Prekmurju zelo urejene vrtove.
Prespala sta na vrhu novega stolpa na Sotinskem bregu, privoščila sta si tudi prekmursko gibanico in šunko. Poleg tega so ju presenetili svatje, ki sta jih srečala pri gostilni Kuzmič pri Svetem Juriju. Ti so jima zvečer na Sotinski breg pripeljali pravcato pojedino. »Presenetilo me je, koliko gledalcev imam tudi v Prekmurju. Ko sva recimo hodila skozi te vasi, se je nekdo kar naenkrat z okna zadrl: 'Pintarič, a greš na Sotinski brejg!?'« (smeh)
Naslednji cilj je Mariborsko Pohorje, v kratkem ima v načrtu odkljukati tudi spanje na desetih najvišjih vrhovih Slovenije, manjkata mu samo še dva. »Potem pa tujina. Zelo zanimivi so mi Dolomiti, rad bi enkrat prespal tudi pod polarnim sijem, ampak to je velik projekt. Idej zagotovo ne zmanjka, lepih destinacij je nešteto.«
Več kot 140 izzivov
Velja omeniti še, da njegovih vlogov ne spremlja le mlajša generacija, temveč tudi veliko starejših. »Pravzaprav so me na začetku spremljali bolj starejši, ker sem veliko govoril o sami poti, kasneje pa sem s temi bolj osebnimi 'vložki' pritegnil tudi mlajše, ker jim je smešno, zabavno. Veliko pa sem slišal tudi zgodb, da se kar vsa družina usede pred televizijo in si pogledajo moj vlog.« Pravi, da dobi tudi ogromno sporočil, ali bi šel skupaj z njimi v hribe. »Ampak če bi vse to sprejel, sem pečen za eno leto,« se zasmeje.
Veliko otrok je s svojimi vlogi že navdušil za hojo, svoje sledilce pa želi dodatno spodbuditi k temu, da naredijo nekaj dobrega zase, tudi s svojo znamko VP Activewear. »Ustvaril sem izziv. Če kupijo mojo športno majico, v njej naredijo pet treningov in fotografije s teh naložijo na mojo spletno stran, jih pregledam, in če torej izziv opravijo, jim zastonj pošljem še eno majico, na kateri piše, da so opravili izziv.« Tega je od novembra, ko je ustvaril znamko, do danes opravilo že več kot 140 ljudi, bliža pa se že poletje, ko bo opravljenih izzivov gotovo še več.
