»Ko se spominjam, kako se je začela, se mi zdi, kot da je minilo le nekaj let, odkar sem se preselila,« začenja Sanja, ki je pred več kot osmimi leti preko spleta spoznala fanta
»Sošolke so me povabile na neko spletno klepetalnico, tam seveda nismo nikogar poznale in tudi fotografije niso bile na voljo. Vseeno sva začela klepetati z Michaelom. Bil je en izmed redkih, s katerim sem se ujela in klepetala v angleškem jeziku,« opisuje rjavolaska.
Odletela na malo daljši obisk v Grčijo
Kot ji je Michael kasneje zaupal, so tudi njemu prijatelji namignili naj poskusi srečo preko spletne klepetalnice. »Po mnogih mesecih pisanja (moja angleščina je kar blestela pri toliko vadbe) sva ugotovila, da je med nama nekaj več, ne samo prijateljstvo preko elektronske pošte. Po letu dni sva se srečala v Ljubljani.« Takrat jima je postalo jasno, da »sva sorodni duši. Ali kako bi lahko temu rekli drugače? Preprosto, morala sva biti skupaj,« evforično razlaga dekle. Takrat je tudi prvič odletela v Atene, in sicer na malo daljši obisk, kot pravi sama, saj po tolikih letih še vedno upa, da se bosta nekoč preselila nazaj v Slovenijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Na začetku je bilo Sanji zelo težki, vedno je govorila, da se nikoli ne bo preselila iz Pomurja in Slovenije. A očitno res največ pojemo prav zarečenega kruha. »Iz mesteca, obdanega z gozdovi in travniki, sem se preselila v večmilijonsko betonsko mesto, kjer travnike zelo redko vidiš. Ja, pravi kulturni šok. Ko prideš iz mirnega mesta, kjer po peti zvečer nikogar več ne srečaš na ulici, v mesto, ki nikoli ne spi. Težko se je bilo navaditi na ta hitri tempo in hrup. Še zdaj pogrešam sprehode v naravi, kjer si lahko popolnoma sam s svojimi mislimi,« je nostalgična.
Čeprav pogreša zelenje in tišino, pa so ji močno prirasli k srcu grška kultura in ljudje. »Če rabiš pomoč, ti bodo hitro priskočili na pomoč, čeprav te ne poznajo. Z nasmehom in prijaznostjo lahko veliko dosežeš. V Sloveniji nismo tako odprti, veliko bolj se 'sekiramo' in obremenjujemo s tem, kaj mislijo drugi,« ocenjuje sogovornica in priznava, da je po nekaj letih tudi sama postala bolj odprta in družabna.
»Grki se lahko z neznanci pogovarjajo ure in ure,« v smehu pristavi.
Začela je s 'poročnim turizmom'
Ko je Sanja magistrirala iz oblikovanja s poudarkom na blagovni znamki, se je v Grčiji začela kriza in službo (brez izkušenj in na tujem trgu) je bilo skoraj nemogoče najti. Sreča v nesreči, njena prijateljica je ravno v tistem času krstila hčer. »Pomagala sem ji pri organizaciji in okraševanju, vse, kar je povezano z ustvarjalnostjo, me namreč veseli,« dodaja. Takrat je vedela, kaj je njeno poslanstvo. "Tako sem s prijateljičino pomočjo začela z organizacijo poročnih slavij, kasneje še z revijo o njih, kar je bolj moje področje."
Življenje nam včasih res odpre različne poti, ko jih prehodimo, pridemo do tistega, kar nam je res pisano na kožo. Če si ne bi preizkusila z organizacijo porok, tudi ne bi odkrila sveta uredništva,« z žarom razlaga.
Slovenca poročila na otoku 'Mamma Mia'
Sanja se bolj ukvarja s porokami turistov, ki kasneje še tam okusijo medene tedne. Slovenci se sicer redko odločajo za take poroke, a to se spreminja, saj vsako leto pride vse več parov. Veliko je Američanov, Britancev, Rusov, Ukrajincev, Poljakov in Kitajcev, seveda tudi iz drugih držav. Po navadi pridejo v manjši skupini (med 10 in 100 gostov). Tukaj gre bolj za ameriški stil, pomembne so lepe fotografije, dekoracija in seveda druženje. Sanja rada spoznava pare in posluša njihove zgodbe. Še posebej se ji je v spomin vtisnil slovenski par, ki se je poročil na plaži Skopelos, kjer so snemali slavni film Mamma Mia. »Med pripravo smo se tako ujeli, da še zdaj prijateljujemo in se srečamo skoraj vsako leto,« veselo pristavlja.
Turistom je pomembnejši videz, domačinom pa zabava, zato je praznovanje res kot iz filma Moja obilna grška poroka. Povabljenih je lahko sto ali celo tisoč ljudi. Večina porok je samo cerkvenih, tudi papirje uredi tam. Tako ni civilnega dela kot pri nas. Zaradi vročine se obred običajno začne popoldne ali zvečer, traja pa celo uro. Riž se meče vsepovsod, v cerkvi pri oltarju in to v velikih količinah. Po obredu sledi pogostitev in ples do jutranjih ur, kjer radi lomijo krožnike in mečejo rože. Tako veleva tradicija. »Vse skupaj je pravo doživetje in važno je, da je prava zabava,« opisuje.
Kako je sploh prišlo do ideje 'poročnega turizma' in revije Ellwed?
»Ko sem sama začela z raziskovanjem poročnega turizma v Grčiji, nisem našla nobene revije, bloga, česarkoli v angleškem jeziku. To je seveda bilo pred mnogimi leti, zdaj so se stvari spremenile. Ideja mi ni dala miru, vedela sem, da trg potrebuje nekaj takega. Nekaj v pomoč nevestam, ki ne govorijo grško, bi se pa rade tukaj poročile. Lani sem se odločila, da začnem z informativno revijo v angleščini, ki jo neveste v digitalni obliki lahko dobijo zastonj. V reviji je polno informacij in napotkov, deluje kot blog z dodatno umetniško oblikovano digitalno knjižico, ki navdušuje neveste iz celega sveta. Revija je postala uspešnica, tako, da jo trenutno izdajamo na tri mesece. Za ime Ellwed sem uporabila dve besedi. Prvi del izhaja iz besede »Ellada«, kot Grki pravijo Grčiji, drugi pa iz »wedding« kar po angleško pomeni poroka,« razmišlja in priznava, da reviji posveča vse več svojega časa. Zato 'poročni turizem tone v ozadje', vendar se kljub temu tu in tam rada posveti projektu. Sanja ocenjuje, da se je turizem zelo razcvetel, samo lani je bilo več kot 30 milijonov turistov. "Poroke tako prirejamo celo leto."
Ona grščino, on prleščino
Z leti se je naučila tudi grščine, ki je trd oreh. »Pisava mi še dela preglavice, zaradi abecede in če ne poznaš cirilice, je še toliko težje. Naj pripomnim, da grščina ni cirilica, to me vsi sprašujejo. No, le nekatere črke so si zelo podobne, zato mojim srbskim prijateljicam pisanje veliko bolj uspeva. Tudi Michael se je naučil slovenščine, ne zborne, ampak 'naše'. »Naučil se je našega dialekta, zato ga skoraj nihče drug ne razume,« v smehu še pristavlja. Sanja se rada vrača domov, večkrat na leto, če je le možno. »Tudi to 'nomadsko' delo mi omogoča, da ostanem dlje časa, nekako bi lahko rekli, da sem doma pol tu in pol tam.« Vendar hitro začne pogrešati Grčijo in tamkajšnji način življenja.
»Čeprav mi je Grčija zelo pri srcu in mojim staršem tudi, saj vsako leto prideta na počitnice, upam, da se vrnem in preselim kdaj nazaj v Slovenijo. Najbolj pogrešam mamino kuho, domači kraj in sprehode v zeleni naravi.«
Za konec jo še vprašamo, če razmišljata z Michaelom o poroki. V smehu nam prizna, da že skrivnostno načrtujeta usodni dan, a ga bosta (najverjetneje) preživela le v družbi drug drugega. No, hkrati ju tudi mika poroka v krogu prijateljev in družine. »Vseeno še nisva prišla do epiloga, kako in kaj.«
