Avtor fotografij se je v tem ciklu njegove fotografske ustvarjalnosti spraševal o trajnosti in umrljivosti oziroma človeškem odnosu do sebe in okolja ter zavedanja življenjske kratkotrajnosti. Mariborski fotograf se s fotografijo ukvarja od leta 1968. Skupaj z drugimi člani Foto kluba Maribor se je že večkrat predstavil na razstavah v pokrajini ob Muri, je pa tudi član Digitalnega foto kluba. Posveča se predvsem krajinski, portretni in akt fotografiji, tako barvni kot črno-beli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
S fotografskim pristopom posnema na razstavi v Lendavi likovni umetnostni motiv vanitas, ki opozarja na nesmiselnost hlepenja po materializmu v vsakdanjem življenju. Latinska besed vanitas pomeni ničevost. Kot samostojen se je ta žanr umetniškega ustvarjanja razvil v poznem 16. in v 17. stoletju v nizozemski umetnosti. So pa bila taka tihožitja znana že v ustvarjalnosti v rimski dobi, pozneje predvsem v umetniških motivih, povezanih s pogrebi.
Umetniško delo vanitas je posebna oblika tihožitja, ki nakazuje gotovost smrti. V bistvu gre za kontrast simbolov bogastva in moči ter simbolov kratkotrajnosti in smrti. Osrednji simbol vanitasa je človeška lobanja, vključuje pa še druge simbole, kot so peščene ure, cvetje, knjige, glasbene instrumente, gnilo sadje, križe, orehe,... Za razliko od drugih oblik tihožitja, kjer je poudarek na harmoniji predmetov, ki so vključeni, so pri vanitasu predmeti postavljeni v neredu. Vse te značilnosti je na fotografijah zajel tudi Miha Kacafura. Tudi temno ozadje in igra kontrastov nas opominjata na neizogibnost smrti. Na nekaterih fotografijah je ta jasno izražena z močno osvetljeno človeško lobanjo, spet na drugih nas sprva preslepijo ostali osvetljeni predmeti. Na fotografijah avtor združuje klasično simboliko vanitasa z moderno dobo. Vsaka njegova fotografija tako nosi v sebi moralno sporočilo.
