»Spoznala sva se v Bodoncih na gasilskih vajah, ko je Uroš prišel iskat nova znanja za svojo gasilsko ekipo. V ekipi, ki jo je prišel opazovat, sem bila tudi jaz,« začne svojo ljubezensko pripoved Klementina iz Bodonec. Prvi meseci medsebojnega spoznavanja so minili sproščeno, ob pijačah in zabavah ob koncih tedna, saj je bil takrat Uroš še študent v Ljubljani, Klementina pa srednješolka. Iz prijateljske vezi se je nekaj več razvilo 10. februarja 2013 na pustni zabavi. »Posebno noto so takrat dodale še snežinke, ki so pobelile okolico. Sledila so čudovita leta, polna zabav ter potovanj,« pripovedujeta.
Na enem od potovanj se je zgodila tudi zaroka. Na dopustu so skupaj s prijatelji zvečer sedeli na terasi, ko je mimo prišla prodajalka plišastih opic. Zbrani so Uroša nagovarjali, naj Klementini eno kupi. On je to tudi storil in jo obenem še vprašal, ali se bo poročila z njim. Klementina mu je takrat pritrdilno odgovorila, kljub temu, da je sprva mislila, da gre za šalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
To pomembno vprašanje je dalj časa ostalo v mislih. V enem od pogovorov o poroki, je Uroš svoji dragi povedal, da zaročnega prstana ne bo nosila več kot en mesec. Termin sta imela že izbran in natanko mesec dni prej je Uroš Klementini pripravil še eno presenečenje. »Ko sem se zbudila, me je na kolenih s prstanom čakal ob postelji,« pove sogovornica in doda, da je bil dogodek intimen, romantičen ter poln solz in smeha.
Prostovoljna gasilka je o svoji popolni poroki sanjala že od nekdaj in pred kratkim jo je tudi dobila. Za Uroša pa je bila poroka obvezen del skupnega življenja, saj kot pravi, bi bila škoda izpustiti tako zabavo. Obema so prijatelji pripravili slovo od samskega stanu, poročni dan pa je bil precej tradicionalen. »Imela sva vse šrange, šege in navade, ki so značilni za tisti dan,« opišeta in pritrdita, da so bili prisotni tudi »turbaši, posvalbice in družbani«. Za presenečenje so jima slednji zapeli še pesem. Izbrali so skladbo z naslovom Moj mali medo. Tako namreč Klementina kliče Uroša in ta naslov se je prijateljem zdel najbolj idealen.
Matični obred zakonca Bukvič je potekal v Puconcih, cerkveni pa v Bodoncih. Precej nestrpno sta čakala na polnočni ples, ki sta ga zaplesala na njuno skladbo – Oči boje lavande. To je pesem, na katero sta sploh prvič skupaj plesala. Pravita, da ju v prihodnje čaka poročno potovanje, želita si ustvariti družino, recept za uspešno zvezo pa vidita v tem, da vsak večer objeta zaspita.
Če želite tudi deliti svojo zgodbo, nam pišite na vestnik@vestnik.si ali prek facebooka in instagrama.