Darinka Pajek in Sebastijan Zemljič sta se spoznala pred devetimi leti v lokalu v Gornji Radgoni, vendar se takrat več od prijateljstva ni razvilo. »Jaz sem se takrat že zaljubil, a niti dostava rož mi v tistem času ni pomagala,« se smeje spominja osemindvajsetletnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Po 41 letih zagnali gasilsko črpalko
Na pobudo Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Janžev Vrh je podjetje Radenska, ki je lastnica agregata, črpalke Agrostroj Ljubljana, letnik 1972, kapacitete 12 tisoč litrov na minuto, to uspela pripraviti do te mere, da so ga gasilci lahko zagnali in preizkusili. Po nekaj neuspešnih zagonih agregata jim je uspelo, kar so gasilci pozdravili z aplavzom. Zelo zadovoljni so bili predsednik PGD Janžev Vrh Anton Belna, nekdanji predsednik Stanislav Zadravec, poveljnik Zvonko Kavčič ter nekaj članov, ki so v bližini Rihtarovec to opazovali. Prisoten gasilski veteran Franc Mulec iz Šratovec, ki se je upokojil po 50-letnem stažu gasilskih funkcij, letošnji dobitnik plakete Občine Radenci, je dejal, da je črpalka s takšno kapaciteto črpanja vode, ki po 41 letih še deluje, velika pridobitev za gasilce. In to ne le v občini Radenci, ampak širom Pomurja.
Ponovno se je opogumil šest let kasneje, ko sta se srečala na kavi. Takrat je preskočila iskrica tudi pri njej in postala sta nerazdružljiva. Njo je najbolj pritegnilo spoznanje, da mu lahko vse zaupa in dejstvo, da je zelo čustvena oseba, on pa je, kot pravi, preprosto vedel da je ona tista »ta prava«. Zaroka je bila prav posebna – pred njo je pogumno pokleknil ob navzočnosti obeh družin. »Bilo je 29. maja lani, ko sem praznovala devetindvajseti rojstni dan,« pojasni Darinka.
Svojo in njegovo družino je povabila na praznovanje v eno izmed picerij v Gornji Radgoni in med zabavo so k njej pristopili Sebastijanov brat Matjaž in prijatelja Benjamin in Aleš. Ob spremljavi kitare so začeli peti pesem Ako te pitaju pevca Petra Graša. »V tistem trenutku sem vedela, kaj sledi. Z velikim šopkom rož se je pojavil še Sebastijan, pokleknil in me vprašal, ali bi se poročila z njim.« Odgovor je bil seveda pritrdilen.
Poročila sta se zadnjo avgustovsko soboto. Bila sta skeptična, ali jima bo poroko uspelo izpeljati, kot sta si zamislila. »Vse do začetka avgusta nisva vedela kako bo, saj nihče ni vedel kakšna bodo v času poroke navodila in priporočila pristojnih organov. Vse je bilo zelo negotovo, a midva sva s pripravo poroke nadaljevala optimistično,« pravita sogovornika. In ko jima je lastnik gostišča, kjer je potekalo poročno slavje, dal zeleno luč za slavje, sta si popolnoma oddahnila. Civilni obred, ki bi moral biti v radgonski kleti pod slapom, je zaradi ukrepov za zajezitev bolezni covid-19 potekal na zelenici pred kletjo. To ju ni niti najmanj zmotilo. Zvestobo sta si obljubila še v cerkvi svetega Petra.
Pri pripravah so jima bili v veliko pomoč najbližji in prijatelji. Darinki je tako pri izdelovanju naprsnikov priskočila na pomoč njena mama, prav tako Darinka. Pri cvetličnih aranžmajih doma, v cerkvi in gostilni pa ji je pomagala tašča Marija Zemljič. Dom sta si uredila na ranču njenih staršev. In želje za prihodnost? »Glede na to, da sva si uredila dom in se poročila, je seveda zdaj skrajni čas za naraščaj,« Darinka in Sebastijan povesta v en glas.
