Blanka Gomboc iz Murske Sobote in Tadej Kocet iz Vučje Gomile sta se spoznala pred devetnajstimi poletji. Tadej je delal kot natakar v enem od soboških lokalov, kamor je Blanka zahajala s prijateljicami. »Med nama je hitro preskočila iskrica in prijateljstvo je preraslo v ljubezen. Zveza se je razvijala spontano in zelo lepo. Jaz sem bila takrat še srednješolka in spomini, ko je Tadej hodil po mene v šolo, so nepozabni. Tudi večeri na najini klopci pred mojim blokom so bili tako romantični, da jih težko opišem. Smejala sva se dolgo v noč, se pogovarjala o tisočih temah, se spoznavala,« je razložila sogovornica. Dodala je, da sta hitro ugotovila, da iskrena ljubezen res obstaja. »Danes po 19 letih skupne zveze je klopca še vedno tam, a midva ne sediva na njej več kot fant in dekle, ampak kot mož in žena.«
Po osmih letih zveze sta se zaročila v Honoluluju, v prestolnici Havajev, in sicer na plaži Waikiki Beach. »Bil je vroč in sončen dan in niti v sanjah si nisem mislila, da ima moj Tadej ta dan pripravljeno nepozabno presenečenje. Na najbolj znani plaži v Honoluluju je stopil do mene in me zaprosil. Presrečna do lune in nazaj sem z največjim veseljem rekla 'da',« je opisala nevesta. Pripovedovala je, da je že kot majhna deklica sanjala o poroki v mehiškem Cancunu, tudi Tadej pa je imel željo po poroki v tujini. »Že takrat sem vedela, da sva si usojena, saj imava enostavno oba enako razmišljanje,« je zatrdila. Pravita, da imata enak karakter, oba obožujeta potovanja, šport, Tadej fitnes, Blanka ples, sta ljubitelja hitrih in športnih avtomobilov in sta organizirana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Želja se je Blanki naposled uresničila in poročila sta se v Cancunu. Za oba je bila poroka v tujini nekaj posebnega, drugačnega, sanjskega in nepozabnega. »Jaz sem izbrala državo in mesto, Tadej je izbral hotel, Hard Rock Hotel.« Organizacija se je začela kmalu po novem letu, saj je bilo treba urediti veliko dokumentacije. Tako sta sredi februarja prejela iz mehiške vlade dovoljenje za poroko in takrat so se začele le še bolj intenzivne priprave. Podala sta se na lov za oblekami, čevlji, prstani, ... Na pomoč so jima priskočili tudi v dveh turističnih agencijah, končne detajle pa sta urejala sama, tudi na licu mesta. »Ker sama obvladam tekoče španski jezik, težav pri sporazumevanju ni bilo,« tako nevesta.
Poročila sta se 9. junija. Na dan d sta zjutraj pričela s pripravami, se urejala, zanju je skrbela poročna koordinatorka, nato je sledil obred, ki je potekal v španščini in angleščini. »Zunaj je bilo 35 stopinj Celzija, bilo je vroče, ampak naju ni motilo, ker sva si vedno želela poroko na morju. Po obredu smo nazdravili s poročnimi pričami iz Mehike in razrezali torto,« sta dejala. Sledilo je poročno fotografiranje, zvečer pa še večerja na plaži in zabava v hotelu. »Bila je nepozabna in se je zavlekla do ranih jutranjih ur.«
Kot zanimivost sta izpostavila, da sta do zadnjega trenutka mislila, da bo poroka minila v zasebnem in intimnem vzdušju, a je bilo na koncu popolnoma drugače. Hotelsko osebje, ki je bilo vseskozi prijazno in ustrežljivo, ter okoli 1500 hotelskih gostov je prišlo pogledat, snemali so s telefoni, kričali od veselja, ... »Poročna zabava v hotelu, ko sem tudi vrgla šopek, je bila resnično nepozabna. Vsi so se veselili z nama, se zabavali, plesali in večer je bil vsem najlepši.« Ob koncu sta še poudarila, da kljub temu, da sta se poročila brez navzočnosti družin, sorodnikov in prijateljev, nanje nista pozabila in bosta poročno zabavo kmalu pripravila še pri nas.
