Po tem, ko je Alina rodni Kijev zamenjala za Prekmurje, je imela pred seboj novo in zanimivo življenjsko poglavje. Začela je obiskovati murskosoboško gimnazijo in spletati prijateljstva. "Sošolec me je povabil na druženje ob žaru, tam sva se z Davidom, ki je takrat hodil na ljutomersko gimnazijo, prvič spoznala," razlaga. Začela sta se pogovarjati v angleščini, saj ji je bila slovenščina takrat še tuja. "Vsi so bili tako prijetni in vedno pripravljeni pomagati. Prav zaradi te prijaznosti imam rada Slovenijo in še posebej Prekmurje," je opisala in dodala, da si nikoli ni predstavljala, da bo že na začetku nove etape spoznala življenjskega partnerja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Od takrat sta z Davidom skoraj vedno tičala skupaj. Ko sta ugotovila, da skupaj dobro funkcionirata, sta postajala vse boljša prijatelja. Skupaj sta že štiri leta, tudi pred tem pa sta si vedno stala ob strani. "Selitev v drugo državo v najstniških letih je izjemno zanimiva izkušnja, zelo sem vesela, da sem jo doživela. Ob tem pa sem še na začetku spoznala Davida," meni Alina.
Pred enim letom jo je spet poneslo v tujino. Tokrat zaradi Davida, ki se je zaradi študija preselil v škotsko prestolnico Edinburg. Pridružila se mu je tudi sama. "Zaradi njega sem tu," doda 24-letnica. Postala sta cimra, v udobju svojega doma sta se nekega popoldneva pogovarjala, načrtovala prihodnost in takrat je David Alini postavil usodno vprašanje. "Zgodilo se je doma, klepetala sva o nakupu stanovanja, poslu in ustvarjanju družine. Najboljša prijatelja sva že več kot pet let in zelo dobro poznava drug drugega, zato sva vedela, da se bova nekega dne tudi poročila. Ko poslušaš svoje srce, se vse zgodi tako, kot se mora," tako sogovornica.
Poročni dan je bil sproščen in dobro organiziran, v veliko pomoč jima je bil Davidov oče Matjaž. "Ker sva bila pred poroko že eno leto na Škotskem, je Matjaž vedel, da imava veliko obveznosti. Odločil se je, da nama pomaga pri organizaciji, kar zelo ceniva," hvaležno dodaja Alina. Skromno slavje v krogu najbližjih se jima je zdela odlična odločitev: "Želela sva povabiti le ljudi, s katerimi se druživa in naju podpirajo. Torej družino in nekaj prijateljev, ki so nama vedno stali ob strani."
"Ne predstavljam si večje romantične pravljice od poroke z najboljšim prijateljem," zaključi Alina.
