Na razstavi so na ogled slikarska in kiparska dela, ki so jih izbrali med mnogimi, ki so jih v preteklih 49 letih ustvarili umetniki iz Slovenije in tujine v prostorih lendavskega gradu in na različnih lokacijah v okolici. O pomenu likovne kolonije za lokalno skupnost in kulturno ustvarjalnost v Pomurju sta govorila direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgarnter in podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana Občine Lendava Ivan Koncut.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
O nastanku in prvih desetletjih likovne kolonije je govoril njen takratni vodja Ferenc Kiraly, ki je povedal, da je že na prvi sodelovalo več kot deset slikarjev. O nadaljevanju, nakupu prenosne livarne in likovni koloniji z vlivanjem v bron pa je govoril Franc Gerič, ki je Kiralya pa upokojitvi nasledil pri vodenju Galerije-Muzeja Lendava in tudi mednarodne likovne kolonije. Poudarila sta, da je mednarodna likovna kolonija bila med prvimi na območju nekdanje Jugoslavije in druga v Sloveniji po likovni koloniji v Izlakah. Ves čas pa je bila pomemben umetniški dogodek mesta in regije, katerega so se z veseljem udeleževali priznani umetniki.
Razstavo je predstavil njen kustos, umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak. Povedal je, da je likovna kolonija od njenega nastanka leta 1973 doživela veliko sprememb, kar se še najbolj kaže v raznolikosti zbirke: »V njej so od slikarstva prek grafike in kiparstva zastopane vse veje likovne umetnosti. Sprva je bilo v ospredju izključno slikarstvo, nato pa so se sproti pridružili nove veje in žanri likovne umetnosti: intarzija, mala plastika, grafika in umetnost tekstila. Veliko v sklopu likovne kolonije nastalih skulptur je bilo izrecno ustvarjenih za postavitev na javnih površinah v Lendavi. Tako so se s temi umetninami prebivalci in obiskovalci mesta lahko tudi pobliže spoznali.« Največji mejnik pa zagotovo pomeni leto 2005, ko je bila v sklopu likovne kolonije prvič uporabljena tehnika vlivanja v bron. Od takrat je to edina tehnika, v kateri ustvarjajo sodelujoči umetniki.
Likovne kolonije pa ni zaznamovala le popolna odprtost do materialov in umetniških vej, organizatorji namreč umetnikov nikoli nosi omejevali ne s formalnimi, na z motivnimi obvezami, dodaja Atilla Pisnjak: »Nastala je mednarodna zbirka, v kateri je več sto artefaktov. Pričujoča razstava je izbor najbolj reprezentativnih del iz njene zgodovine, vključno s predstavitvijo same zbirke in raznolikost zanjo značilnih tehnik, motivov in slogov.« Razstava pa vzporedno s tem oriše tudi glavne postaje v življenju in razvoju likovne kolonije
