Igralke Mure None so minulo nedeljo v 7. krogu slovenske ženske nogometne lige v Velesovem premagale Cerklje z 10 : 1. V Sloveniji ni bilo nikogar, ki bi pričakoval drugačen razplet. Vprašanje je bilo samo, koliko golov bodo zabile Pomurke: deset, enajst, dvanajst ali več. To je pač slovenska ženska liga, vse se zdi utečeno, že vnaprej znano. Mimogrede, NZS uradno vodi to tekmovanje kot prvo slovensko žensko nogometno ligo (1. SŽNL), kar je smešno, saj drugih ženskih lig pri nas ni. Lahko smo še srečni, da v tej sezoni tekmuje kar devet ekip. V minulem prvenstvu jih je bilo samo sedem, v tem pa sta za ščepec pestrosti z vstopom v ligo poskrbela Gažon in ptujska Drava.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ribiči za 20. pokal EU, ostali za hrustljave postrvi
Podružnica Ribiške družine Radgona pripravlja to soboto zanimivo druženje na ribniku v Podgradu.
A na splošno je ženska liga že leta nezanimiva in nekakovostna. Vsi samo čakamo, kdaj bo na sporedu derbi med Muro Nono in Olimpijo, ki sta vedno edini kandidatki za naslov. V prvenstvu se ekipi pomerita trikrat, v pokalnem tekmovanju pa enkrat, pogosto kar v finalu. V tej sezoni je bil že odigran en obračun med črno-belimi in »zmajčicami«, v Fazaneriji so ga dobile prve z 1 : 0 in si s tem nabrale pomembno prednost. Vendar so ljubitelji ženskega nogometa v Prekmurju to zmago sprejeli precej mlačno, čeprav so se je seveda razveselili. Malce je k temu prispeval zelo zgodnji sobotni termin, tekma se je začela že ob 12.45 zaradi televizijskega prenosa in več drugih športnih prenosov tistega dne na istem kanalu. Tako se je na stadionu zbralo le 150 gledalcev, medtem ko je v prejšnjih sezonah obračun teh dveh ekip v živo znalo spremljati več sto ali pa tudi več kot tisoč ljudi.
A še bolj je k zadržanosti navijačev najbrž prispeval vnovičen izpad Mure None na kvalifikacijskem mini turnirju lige prvakinj, ki ga pri pomurskem klubu vsa ta leta pripravljajo na domačem dvorišču, da bi si olajšali napredovanje v nadaljnje evropsko tekmovanje, a so v zadnjih treh sezonah vedno končali že na začetku poti. Kar se vse skupaj zdi kot v filmu Trumanov šov, v katerem je glavni junak ujet v nenehno ponavljanje enega in istega dne. Največja krivda, čeprav ne edina, za to, da se pri črno-belih v Evropi ne zganejo naprej, je ravno pomanjkanje močnih tekem v domačem tekmovanju. Samo s tremi ali štirimi kakovostnimi dvoboji v vsem letu ne moreš resno konkurirati za preboj med evropske ekipe, ki imajo težke obračune na sporedu skoraj vsak teden.