Katja, ki pomaga pri pojasnjevanju odgovora, je v resnici Katja Černela, radijska voditeljica in urednica Radia 1, katere korenine segajo v Bogojino. Z njo smo se pogovarjali o življenju in delu v času virusa, ljubezni do radia in Prekmurja, kjer je preživela večino poletnih počitnic.
Ste si od nekdaj želeli delati na radiu?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
»Najprej sem si seveda želela delati na televiziji, ker se mi je zdelo to zelo ekskluzivno. V radio pa sem se zaljubila v sedmem razredu na Osnovni šoli Brezovica, kjer smo imeli nekakšne zametke šolskega radia. Čisto zares pa sem začela v etru delati že v prvem letniku srednje šole po uspešno opravljeni avdiciji za otroško oddajo Sobotna raglja na Radiu Slovenija. Zanimivo, naša radijska mama je bila moja prva šefica Tanja Pirš, sicer velika ljubiteljica Prekmurja, ki se je iz Kamnika v Mursko Soboto preselila po upokojitvi. Vsekakor ljubezen do radia traja neprekinjeno že ohoho let.«
Ste urednica vsebin pri Radiu 1. Kako zelo se je v uredništvu zadnje dni oziroma tedne zaradi koronavirusa spremenilo vaše delo?
»Za večino se je spremenilo zelo, a hkrati niti ne. Način dela je bolj ali manj brezstičen, ampak s pomočjo tehnologije teče podobno, morda celo bolj intenzivno kot prej. Predvsem zato, ker mislim, da je radio medij, ki v takih kritičnih in težkih časih vedno na novo dokaže, kako pomembna je njegova vloga in kako velika njegova moč. Radio je prijatelj, informator, učitelj, komik in džuboks. Poslušalcu ponuja prostor, kjer lahko pove stvari na glas; daje občutek, da smo vsi del neke skupnosti, in je medij, ki lahko v vsakem trenutku prikaže, kako se imajo ljudje v osrčju epidemije, kako živijo, razmišljajo, čutijo … In ob vsem naštetem ohranja intimo vsakega poslušalca. Meni se zdi to nora moč in hkrati privilegij.«
Kako pa sami skrbite za zdravje oziroma kakšne preventivne ukrepe izvajate?
»Kot vsi drugi tudi jaz v največji meri skrbim za čim manj stikov, ki bi lahko kakor koli ogrozili ranljive ljudi okoli mene. Skrbim za higieno in z družino dosledno upoštevamo ukrepe. Tako, kot priporoča stroka.«
Kakšen duh vlada med ljudmi v vaši bližini?
»Mislim, da je v splošnem precej optimizma. Vsi skušamo kar najbolje preživeti to 'krizo', vzporedno peljati delo od doma, gospodinjstvo in šolske obveznosti otrok. Živeti normalno. Kar je včasih precejšen izziv. Ampak moram priznati, da gre, predvsem s pomočjo stikov po socialnih omrežjih.«
Kaj sicer počnete, ko ste doma z družino? Imate nov hobi, ste morda postorili kaj, za kar prej ni bilo časa? Ali ta čas namenite tudi iskanju novih idej in projektov?
»Z družino počnemo marsikaj, ampak v bistvu zelo običajne stvari. Od druženja zunaj do ustvarjanja. Pečemo kruh, za veliko noč potico, sin ustvarja risanke, hči uživa v plesu, skupaj se trudimo biti čim več na soncu. Zadnje dni se trudimo, da bomo z našo gredico vsaj kakšnih štirinajst dni samooskrbni s solato in zelišči (smeh).«
Menite, da bomo ljudje po tem obdobju bogatejši (v duhovnem smislu), nas bo ta čas oblikoval in bomo kot družba bolj povezani in boljši?
»Mami vedno reče, da ima vsaka slaba stvar v sebi nekaj dobrega. In v to verjamem tudi jaz. Ta preizkušnja je 'reset' za vse, kar smo počeli in v kar smo verjeli. Je dober opomnik, kako ranljivi smo v resnici. Mislim, da je dejstvo, da smo veliko doma, hkrati podarjena priložnost, da smo družine več skupaj in da hkrati pogrešamo vse tiste, ki jih v tem času ne moremo srečevati. Zagotovo bomo na vse, kar imamo in nam je bilo dano, odslej gledali drugače. Gotovo bomo 'jemali' z večjo hvaležnostjo kot do zdaj, ko se nam je marsikaj zdelo samoumevno.«
V oddaji Joker smo vas spoznali v vlogi skrivnostne Katje. Kako je sodelovati z Mariem Galuničem v tej napeti igri čustev, padcev in vzponov?
»Sodelovanje z Mariem je odlično. V tem, da ni vnaprej pripravljenega scenarija, kako se bo oddaja odvijala, kdaj me bo pozval k odgovorom, kaj natančno bom povedala in kakšna bo najina komunikacija, izjemno uživam. Zelo dobro se razumeva, sva usklajena pri tem, kar počneva, in zdaj sva drug drugega že res dobro naštudirala, čeprav je ni oddaje, da ne bi prišlo do kakega presenečenja. In glede na to, da trenutno ne delam pred radijskim mikrofonom, je ta oddaja zelo dobra vaja, da pri tem ne zarjavim (smeh)«.
Vaše korenine segajo v Bogojino. Kakšni spomini vas vežejo na Prekmurje? Se v pokrajino ob Muri radi vračate?
»Oba starša sta iz Bogojine, kamor smo se vedno radi vračali, saj je tam velik del moje res velike razširjene družine. Čeprav se ne vidimo pogosto, smo zelo povezani. Večino poletnih počitnic sem preživela v Prekmurju in to so moji najlepši spomini. Petje kjer koli in kadar koli, druženje, peka 'kukurce', trgatev, kopanje v goricah, kjer je po napornem delu imela malica vedno najboljši okus. Veseli me, da tudi otroka uživata in se rada vračata z nami.«
S Prekmurjem je povezano tudi vaše ime. Kako ste ga dobili in kdo ga je izbral?
»Moje ime je povezano z dvema zgodbama. Ena je ta, da mi je ime Katja izbral starejši brat Davor, ker je takrat ravno spremljal lik Katke v neki nadaljevanki. Druga zgodba pa je povezana z mojo babico Katarino oziroma kot rečejo v Bogojini – Katco, ki je s tega sveta odšla sedemnajst dni pred mojim rojstvom. Zelo si me je želela še videti, a ji žal ni uspelo. Zato sem tudi Katja, Katarina. In babica je z mojim imenom dobila svoje nadaljevanje.«
Kako bi v enem stavku opisali Prekmurje?
»Prekmurje bo zame vedno prostor, kjer so doma mir, spomini na otroštvo in moje korenine.«