Kekčeva sta samostojna podjetnika, ki ponujata širok spekter dejavnosti. »Od otroških predstav, timbildingov, akrobatike, ognjenih šovov, organizacije dogodkov.« Matjaž se je pred 12 leti seznanil z žongliranjem, kar se je nato samo še stopnjevalo. Dodal je akrobatiko, vožnjo monocikla, hojo po vrvi in še bi lahko naštevali. Tina pa je vse to znanje od partnerja vpijala in dodala še glasbo in petje, s čimer se je ukvarjala prej. »Arbadakarba, beri nazaj in čaraj naprej. To ime je prišlo iz Tininih ust, ko sva se sprehajala po obali v Izoli. Na nekem zabojniku je pisalo abrakadabra, Tina pa tekoče govori nazaj, kar koli ji povemo, in ta beseda nama je nekako ostala v spominu. Naslednjič, ko sva bila v Izoli, sva se trdno odločila, da bova odprla trgovino in uporabljala ta slogan,« je pojasnil Kekec. Na Ptuju imata trgovino, v kateri prodajata različne zabavne rekvizite, balone, kostume ter družabne igre, dejavnosti pa izvajata po celotni Sloveniji. Veliko nastopata tudi v Pomurju.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuZnanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Največ dela je v prazničnem decembru
Za njima je pester december, saj je to mesec, ko imata največ dogodkov in največ dela. Je pa zanimanje za te aktivnosti po njunih besedah vedno večje. Prav tako pa tudi ponudnikov otroških animacij. »Midva se bistveno razlikujeva od drugih. To, da bi dala otrokom barvice in rekla, zdaj bomo barvali, je za naju preveč dolgočasno. Midva imava na aktivnostih stoodstotno pozornost otrok, sodelujejo z nama, le redko se zgodi, da kdo izgubi pozornost,« dodaja Tina Vrdjuka Kekec. Decembra je bila najbolj aktualna predstava Ledena kraljica, ki je v prvi vrsti otroška predstava, a je primerna za vse, saj zajema prihod na prizorišče z ognjem, žongliranje, petje, akrobatiko in sporočilo, naj otroci verjamejo v pravljična bitja. Med letom pa je največ zanimanja za cirkuško-čarovniške predstave, ognjene šove, poslikave obrazov ter akrobacije. »V zadnjem času so postali priljubljeni balončki. Na rojstnih dnevih je aktualno modeliranje balončkov, drugače pa iz njih pripravljava tudi dekoracije prostorov za vse priložnosti,« dodaja Ptujčan.
Štiri stvari, brez katerih ne gre
Artista dajeta velik poudarek tudi izobraževanju in nadgradnji programov, saj se želita naučiti novih tehnik in slediti trendom. »To je dobrodošlo, ker odpira kanale. Vidiva na primer tehnike, ki se jih sama ne bi spomnila. V prihodnje se želiva udeležiti tudi klovnovske delavnice, kajti kljub temu da nisva klovna, ampak artista, združujeva različna področja in jih vgradiva v svoje delo.« Pri otroških predstavah je zanju najpomembneje to, da ne poneumljajo, ampak imajo sporočilno vrednost, vsebujejo pa tudi tehnično zahtevne elemente, saj gre ne nazadnje za umetnost. Prekmurka bo letos posnela tudi album z avtorskimi otroškimi pesmimi, ki jih bosta nato uporabila v predstavah. Oba imata rada kakovostno glasbo, a je težava najti primerne skladbe. »Ali je vse zlajnano ali pa poneumlja,« pravi Tina.
Njuni nastopi so celota, vključno s kostumi in odrsko postavitvijo. Sama pripravita ideje, kako naj bo kostum videti in kaj mora imeti, pri izdelavi pa njima pomaga Stanka Vauda Benčevič, priznana kostumografinja, ki sodeluje tudi z gledališčniki. Sicer pa Matjaž Kekec navaja štiri stvari, ki so pomembne pri izvajanju njune »službe«. »Zaupanje, ravnotežje, motorika in vztrajnost. To je pomembno tudi drugače, pri cirkusu pa še posebej. To trenirava in krepiva, kajti na odru ni lahko stati in manipulirati z rekviziti. Pri žongliranju se mi ne smejo tresti roke, Tine ne morem držati na ramah, če med nama ni zaupanja. Potem pa so tu še nepredvidljive stvari na nastopih, zaradi katerih je pomembna še zbranost.«
Raste zanimanje za krepitev odnosov
Z gospodarsko rastjo se je povečalo tudi povpraševanje po timbildingih. Kekčeva imata na razpolago različne, od športnih, kuharskih, cirkuških. »Vse je tako nastavljeno, da se skupina res okrepi, mora si pomagati med sabo in narediti skupen izdelek. Odzivi so res dobri,« pojasnjujeta. Na vseh področjih delata intuitivno, saj sta taka tudi po naravi. Pravita, da nimata velikih načrtov, imata pa velike cilje. Eden od teh je tudi prodor v tujino, ki se bo, če bo vse po sreči, zgodil zelo kmalu. Počasi pa v akrobatske aktivnosti vpeljujeta tudi hčerko, ki šteje eno leto, a že dela stojo in se počasi navaja na službo staršev.
Precej zaposlena sta tudi z organizacijo porok. »Parom se trudiva ponuditi vse, saj je tako lažje zanje in za nas. Pri naju je zaposlen tudi cvetličar, tako da skrbimo za rože, pa tudi za dekoracijo, sedežni red, table z napisi, animacije,« pojasnita zakonca, ki sta redna gosta tudi na prireditvah šol in vrtcev ob koncu šolskega leta ter na pustnih rajanjih in zabavah ob noči čarovnic.
Ob koncu pogovora se Prekmurka spomni na nedavno anekdoto, ko je morala improvizirati. »Na eni izmed predstav tonski tehnik ni imel pripravljene naše glasbe. S sabo sem imela računalnik, USB-ključek, a nič ni delovalo. Mestni trg je bil poln, šla sem na oder in od osmih skladb nisem imela nobene. Popolnoma sem improvizirala, se je pa na koncu vse izšlo tako, kot se je moralo.«