Že dolgo sta arhitekta Goran in Maja Dominko razmišljala, da bi nekje na Goričkem prenovila starejšo hišo. Vmes sta se odselila v Anglijo in v novem okolju začela na Prekmurje in vse danosti podeželja gledati drugače. Kar nekaj časa sta iskala primerno domačijo, nekaj sta si jih ogledala, a bi vedno morala sprejemati kompromise. »Ko pa sva zagledala domačijo v Kančevcih, sva takoj vedela, da je prava. Imela je vse to, kar sva si zamišljala,« pravita.
Posestvo je na odmaknjenem kraju sredi narave, daleč od hrupa, hkrati pa dovolj blizu vsemu. Pred hišo, kjer sta bili pred 150 leti gostilna in trgovina, stojita mogočna stoletna lipa in kostanj. To je kraj, kjer lahko gostom ponudita nekaj več kot le prijetno bivanje na podeželju. Da sta se odločila prav, potrjuje dejstvo, da domačijo Pri Momi, kjer imajo na voljo osemnajst ležišč v treh spalnicah in dveh apartmajih, polnijo že za prihodnje leto, k njim pa prihajajo Skandinavci, Kanadčani, Američani, Francozi, iz vse Evrope in Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Spraševala sta se, kaj je tisto, zaradi česar bi ljudje bili pripravljeni priti k nam z drugega konca sveta. »Poleg bivanja v tradicionalni, a sodobno opremljeni prekmurski hiši, je bistveno to, da se lahko v prijetnem okolju povežejo z naravo. Čeprav svetujemo, kaj vse si lahko ogledajo, si najbolj od vsega želijo mir. Želijo se sprehajati po gozdovih in travnikih, kolesariti po bližnji okolici, doživeti naravo. Mnogi ne morejo verjeti, da pri nas še lahko opazujejo čebele,« pravita.
Hišo ohranila, vsebina je v prostorih
Obnove hiše in drugih poslopij sta se lotila tako, da zunaj niso vidni večji posegi. »Ohranili smo tako, kot je bilo, vsebina je v prostorih.« Pri tem so izhajali iz tradicionalne arhitekture in naredili belo fasado, zamenjali les, poudarili nekaj detajlov, pročelje pa krasijo svetlo modre naoknice. Te v Prekmurju običajno niso bile pobarvane, edino premožnejši kmetje so jih dali pobarvati ali svetlo modro, tako da so apnu dodali galico, nežno sinje zelenkasto, tako da so apnu primešali sveže pokošeno travo, ali nežno oranžno, tako da so apnu primešali zemljo, razloži Dominko.
V hiši so tri spalnice, gostje pa imajo na voljo večjo skupno kuhinjo, ki se podaljša v udoben in sodoben dnevni prostor. Dobili so ga tako, da so povezali majhna prostora kuhinje in shrambe. Kuhinja sicer ni tipična prekmurska, je pa podeželska, ki ji prijeten videz dajejo bele zidane kuhinjske površine s krušno pečjo ter retro keramika. V nekdanji gostilni pa je večji prostor za zajtrkovanje in druženje, ki ga oddajajo v najem tudi za posebne priložnosti, slavja, celo poroke.
Zraven sta še dva svetla apartmaja, v katerih so z ohranitvijo starih elementov skušali ujeti duha davnega časa. Vsak ima štiri postelje, lastno kuhinjo in toaletne prostore. Enega so uredili v hlevu in ga poimenovali Štala, pri tem pa so ohranili obokan strop in vzidali večja okna. Granar pa je v nekdanjem seniku, v katerem stare lesene stopnice iz dnevnega prostora in kuhinje vodijo v spalni del.
Prenovljena stara gümla ali skedenj je postala prostor za druženje in ponuja širni pogled na prekmursko pokrajino. Žal se je pri obnovi zrušil objekt, v katerem bi moral biti še en apartma, zdaj je tam zunanja terasa. Ob njej pa so umestili zunanji bazen, ki s ceste niti ni opazen. Tudi okoli hiše je veliko možnosti za posedanje in uživanje v naravi.
Za opremo so uporabili staro pohištvo, ki je bilo na kmetiji, stole, omare, postelje, in ga prenovili, nekaj pa so še dokupili. Uporabili so tudi les na hiši, ga prenovili in vključili v interier kot stopnice, vrata, detajl. Osnovno vodilo je bilo, razloži Goran, združiti sodobne elemente in tradicijo, združiti različne stile. »Naša hiša ni spomenik prekmurski arhitekturi, to je objekt, ki je življenjski, na videz podeželski s sodobno tehnologijo in razkošjem, ki ga sodobni način življenja zahteva.«
Malenkosti, ki so pika na i
Tisto, kar da hiši nekaj več, so detajli, ti so pika na i. Zato sta s posebno pozornostjo izbirala dodatno pohištvo, preproge, tekstil, posodo, okrasje … Za nekoga manj pomembno, ampak tisto, kar takoj očara in navduši goste. »Že leta delava z različnimi naročniki v turizmu in velikokrat sva razočarana, da nismo izpeljali vsega, kot sva si zamislila. Na koncu naročnikom zmanjka energije, poidejo tudi investicijska sredstva in odnehajo. Sebi sva postavila visoke standarde. Tudi midva bi lahko domačijo odprla kakšno leto prej, a je Maja vztrajala, da uredimo vse, kot je bilo zamišljeno, brez kompromisov. Vztrajali smo, čeprav smo tudi mi investicijo presegli za tretjino, smo pa večino naredili sami, pomagal je Majin brat Sašo Kardoš.« To je bila prava odločitev, saj se je pokazalo, da je bistvo v detajlih. To navduši turiste.
Za svoje goste pripravijo tudi posebno doživetje. Zakurijo na ognjišču za hišo, kjer sami pripravljajo pajani kruh. »Veste, kako uživajo, ko si vroče kose kruha natrejo s česnom in premažejo z zaseko. Zraven pa ponudimo hladen domač špricar. Ne morem povedati, kako so navdušeni, ko zagrizejo v pajani kruh in spijejo špricar. Kot da bi bili na vrhu sveta,« slikovito pripoveduje Goran. Gostje, ki si pripravljajo hrano, pa imajo na voljo še zelenjavni vrt, na katerem si sami utrgajo domačo zelenjavo in zelišča.
V Prekmurju bi se morali bolj opogumiti in kakovostni ponudbi z doživetji dati večji poudarek, menita sogovornika. Pri nas ni možnosti za množični turizem, lahko pa smo ponudniki za petične goste, pravita. Vesela sta, da so ju sprejeli lokalna skupnost in domačini. Radi se ustavijo pri njih in pripovedujejo, kaj vse se je nekoč dogajalo tu, na stari Kološevi domačiji in v gostilni.