»Danes se vsevprek posnemajo vzorci, hiše rastejo povsod in večinoma z več nadstropji, pa če so na primernem mestu ali ne. Pobarvane so z najbolj kričečimi barvami, saj je tako pobarvan tudi bližnji trgovski center. Ni več celovitega urbanizma, majhne občine pa si zadeve urejajo vsaka po svoje.« To so besede arhitekta Štefana Balerja, iztrgane iz intervjuja, objavljenega v Vestniku leta 2010. Novinarska kolegica Bernarda Balažic Peček ga je takrat poimenovala arhitekt s prekmursko-prleško dušo. Dejstvo je, da je za ustvarjanje kakovostnega prostora ter premišljene vpeljave objektov v prostor potrebno znanje, pridobljeno skozi dolgoletne izkušnje. To vse in še kaj odlikuje dela arhitekta Štefana Balerja, ki je pred tremi leti je nepričakovano umrl. A ne dokončno. Živi namreč v čisto vsakem koščku svojih arhitekturnih del.
Rojen v Prekmurju, dom in delo ustvaril v Prlekiji
Štefan Baler se je rodil 16. oktobra 1951 v Sebeborcih. Tam je do četrtega razreda obiskoval osnovno šolo, naprej pa v Puconcih. Oče Koloman in mama Karolina sta imela kmetijo in tri otroke, Štefan je bil najmlajši otrok in edini sin. Čut za lepoto in delo je podedoval po očetu, ki je imel številne ročne spretnosti in izjemen dar za lepo pisanje in risanje. A ne le to, podedoval je tudi ljubezen do dela v naravi, v vinogradu, ki ga je - tudi, ko se je zaradi službe preselil v Ljutomer, z veseljem obdeloval naprej.
Po osnovni šoli se je odpravil v soboško gimnazijo in nato na študij arhitekture v Ljubljani. Leta 1978 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo diplomiral pri profesorju Edvardu Ravnikarju na temo Vizije urbanega tkiva Murske Sobote. Kot arhitekt se je zaposlil v podjetju PGP Ljutomer in tam delal deset let, nakar se je leta 1990 odločil za lasten arhitekturni biro Domus Projekt, ki je prav tako v Ljutomeru.
Svojo ženo Simono, ki se je pred poroko pisala Hujs, je spoznal na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni. »Delala sem za neko podjetje in Štefan je šel mimo. Ni bilo treba veliko, le pogledala sva se (nasmeh),« pripoveduje Balerjeva. Poročila sta se leta 1990 in leta 1992 dobila hčerko Laro. Družina se je ustalila v Ljutomeru, kjer Simona, ekonomistka, tudi po moževi smrti vodi družinsko arhitekturno podjetje. »Še v zadnjih mesecih življenja je ustvaril številne družbeno pomembne projekte, ki so se s pomočjo hčerke dogradili v letih 2017, 2018 in 2019, potem ko je on že odpotoval v večnost. Nekaj pa jih bo uresničenih šele v prihodnje,« pravi Balerjeva.
Tudi Štefanova in Simonina hčerka Lara je namreč arhitekta, študirala je prav tako na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in celo zagovarjala diplomo v isti - Plečnikovi - predavalnici kot oče. Danes kot magistrica arhitekture ustvarja na Dunaju in skuša, kot pravi, po vzoru svojega očeta med ljudi vnašati iskre plemenitosti in ustvarjalnosti, hkrati pa slediti očetovim moralnim in strokovnim načelom.
Prilagajanje razmeram, četudi skrajnim
Štefan Baler je s svojimi arhitekturnimi projekti sodeloval na številnih arhitekturnih natečajih in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot 500 različnih projektov: številne domove za starejše občane, šole, vrtce, športne objekte in kopališča, turistične, poslovne, industrijske in stanovanjske objekte, ki jih je v svoji glavi najprej videl on. Potem pa ideje tudi uresničil.
Veličina njegovega dela, menijo mnogi, ni v množičnosti njegovih projektov, ampak v izjemni sposobnosti prilagajanja dejanskim razmeram. »V okolje moraš priti spoštljivo,« je bilo njegovo vodilo, ki ga je udejanjal pri vsakem novem projektu. Pogosto, kot recimo pri domu starejših v Ljutomeru, se je moral prilagajati zelo skromnim prostorskim možnostim. »Stik z naravo, svetloba ter funkcionalnost so bile njegove najmočnejše vrline,« meni Simona Baler. Dobro se je zavedal pomembnosti dejstva, da lahko vsaka stavba prispeva k izboljšanju nekega prostora. Zavedal se je, da bo z vsako zgradbo vplival na življenja ljudi, zato je bil pri svojem delu senzibilen in spoštljiv, tudi do tradicije panonskega stavbarstva. »Vedno je rekel, da je problem v tem, da je danes vse podrejeno kapitalu. Tudi institucije, ki bi morale delovati v interesu ljudi in skupnosti, želijo le profit. Pozidati želijo razpoložljivo parcelo do roba zmogljivosti,« pripoveduje sogovornica. Baler je večino svojih velikih projektov dobival na natečajih, pri čemer je težil k temu, da projekt izvede v celoti.
S svojo arhitekturno dediščino je pustil največji pečat v mestu Ljutomer, vendar v ustvarjanju ni bil vezan na kraje. V osemdesetih letih je uvedel nov slog za individualno stanovanjsko gradnjo, ki je temeljil na ideji, da mora biti bivanje za družino udobno, funkcionalno, energijsko varčno in dobro umeščeno na neko parcelo. Njegove stanovanjske hiše so uspešno združevale stroko, želje naročnikov in so estetsko izstopale. Rad je uporabljal naravne materiale, opeko, les in kamen; v notranji razporeditvi pa je bilo središče osrednji prostor hiše, prostor srečevanja in druženja.
Biotmerme njegovo življenjsko delo
Eden večjih in obsežnejših arhitekturnih projektov so Bioterme Mala Nedelja, pri katerih je naredil vse – od hotelske zgradbe do notranje opreme v celoti, vseh skupnih prostorov, sob, velnesa, kuhinje, jedilnice, bara, teras, balkonov, njegove so vse tudi najmanjše podrobnosti, kot so na steklo narisani vzorci. Projektiral je tudi zunanje bazene, parkirišče za avtodome, apartmajski naselji, glamping naselje Sončna dolina, tako da lahko upravičeno rečemo, da so Bioterme njegovo življenjsko delo. Čeprav se je, pove Simona Baler, enako spoštljivo lotil popolnoma vsakega projekta od največjega do manjšega, kot so recimo individualne gradnje. »Njegovo delo ga je tako radostilo in veselilo, da se to ne da opisati z besedami. Njemu so bili arhitekturni projekti ves svet.«
Da je z Biotermami naredil res monumentalno arhitekturno stvaritev, poleg mnenj ljudi in stroke pove tudi dejstvo, da je s projektom hotela in turističnega naselja sodeloval v izboru za nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Še vedno ga čuti
V prostem času, kolikor ga je imel, je bil Štefan Baler navdušen smučar, surfer in jadralec in v tem je, pravi Simona, najraje zmagoval. »Najbolj je bil vesel, ko je svoje kolege arhitekte, ki so prihajali recimo z Gorenjskega, premagal na belih strminah. Potem se je vedno šalil z njimi, kako je to mogoče, ko pa so iz krajev, kjer je smučanje nekaj, kar spiješ že z materinim mlekom. Ne pa on, Prekmurec iz Prlekije, kjer je večinoma ravno,« opisuje Simona njegovo navihano naravo. »Zdaj bi bila gotovo že na smučišču na Arehu. Pozimi sva vedno smuči vozila v avtomobilu. Najprej sva šla v pisarno, vse uredila, potem pa sva že 'šibala' proti belim strminam,« s posebnim žarom razlaga o pokojnem možu.
Ko sva se po pogovoru sprehodili po mestu mimo le nekaterih stavb, ki nosijo njegov pečat, se mi zazdi, da ga še vedno lahko začutiš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»Res je,« reče Simona, ko jo povprašam, kaj občuti ona, ko vstopi v katero od zgradb, ki so zrasle po Štefanovih načrtih. »Začutim spoštovanje. Občutek je skoraj tak, kot ko vstopiš v sveti hram. Začutim ga kot arhitekta in kot človeka, ki je v svojih delih utelešal sebe, svojega kreativnega duha in strokovnost. Čutim njegovo neverjetno disciplino in predanost poklicu, njegovo vsakokratno zdajšnjost in hkrati vsečasno večnost. V njegovih delih je čutiti njegovo energijo, optimizem, človeka, ki nikoli ni izgubil tiste preproste človečnosti, ki se je dotaknila prav vsakega, ki ga je spoznal.«
Razlaga, da so ideje v njem zorele, kjer koli sta bila. »Lahko je odprl računalnik in delal doma, na terasi, v nedeljo popoldne, ob domačem kaminu, med ležanjem na travi z najinim psičkom. Ideje je dobival v njemu tako ljubem vinogradu, na smučanju, ob morski obali. Še danes ga slišim, kako me je klical, da sva razpravljala o ideji, materialih in barvah.«
Arhitektura je bila zanj vzporeden svet, neko vzporedno bivanje. »Sposoben je bil neverjetne predanosti in prav ta predanost mu je bila najlepša in najpomembnejša. Poslovni rezultati so bili zanj drugotnega pomena.« Simona pripoveduje, da je bilo življenje z njim nekaj posebnega. »Bil je nenavadno dober človek za današnji čas in živeti z njim je bilo čarobno. Resda ni več šelestenja paus papirja, ni več njegovih izvirnih idej, a ko stojim v kateri od njegovih zgradb, v srcu začutim toplino. Kajti mi smo naš spomin. Mi smo minljivi, le naša dela so naš spomin.«
Ko se peljem iz Ljutomera, pomislim, le kaj bi arhitekt rekel na zgodbo o njem in njegovem delu. »Poklic arhitekta je izjemno kreativen, saj pomaga spreminjati realnost sveta. Ti si kot dirigent, ki vodi in usklajuje velik in raznolik orkester, ki mora kot vodja projekta voditi in usklajevati veliki interdisciplinarni tim, ki je potreben, da se sprojektira in izvede kompleksen sodoben objekt. A zato je to tudi zelo naporen in stresen poklic, za katerega je potreben širok spekter znanja in sposobnosti. Še posebno je naporna pokončna strokovna drža, v kateri arhitektura ni prepoznavna kot najbolj javna umetnost od vseh umetnosti in vpliva na vsakega posameznika in na celotno bivalno skupnost.” Štefan je bil eden redkih, ki se je v takšnem okolju na ustvarjalen in vztrajen način boril za strokovno kakovost, a se je hkrati zavedal neprepoznavnosti tega truda, kot je izjavil: “Na koncu se sicer lahko zgodi, da te kot avtorja sploh ne omenijo, toda tega smo že vajeni, v tem okolju se stroka pač ne ceni, tu so v ospredju druge sposobnosti. Zdravje zaupamo zdravniku, bivalni prostor pa bi morali arhitektu ampak žal moj sosed zdravnik je fasado svoje hiše, katere avtor sem jaz, prebarval v kričečo barvo, ki onesnažuje celotno sosesko brez, da bi se strokovno posvetoval. Tu se kaže inteligenca, egoizem posameznika in nepriznavanje naše stroke.”
Pomembnejši arhitekturni projekti Štefana Balerja
- Dom starejših občanov Ljutomer; projekt zgradbe, projekt zunanje ureditve, projekt notranje opreme-interier z dekorativnimi elementi
2. DSO Enota za demenco Stročja vas; projekt zgradbe, projekt zunanje ureditve, projekt notranje opreme- interier z dekorativnimi elementi
3. Večstanovanjsko poslovni objekt, Stari trg 4 in Postružnikova ul. 1a, Ljutomer
4. Poslovno stanovanjski kompleks Glavni trg 10,12,14, Ljutomer
5. Vila Stanovanjski blok F-B,Ul. Ludvika Bratuša 7, Ljutomer
6. Vrstno-stanovanjske hiše dvojček, Ul. Ludvika Bratuša, Ljutomer
7. Stanovanjski blok BS3, Fulneška ul. 7, Ljutomer
8. Poslovni objekt Pošta in Center za socialno delo, Ul. Rajh Nade 2, Ljutomer
9. Poslovno stanovanjski objekt, Prešernova ul. 5, Ljutomer
10. Poslovno stanovanjski kompleks (varovana stanovanja, poslovno prostori, slaščičarna), Prešernova ul. 17 in 17a, Ljutomer
11. Poslovno stanovanjski objekt ob Ščavnici , Prešernova ul. 24, Ljutomer
12. Večstanovanjska zgradba za Javni stanovanjski sklad Občine Ljutomer, Ulica Ivana Kavčiča, Ljutomer
13. Nadzidava občinske zgradbe-mansarda Občine in UE Ljutomer, Ljutomer
14. Miklošičev trg - prenova trga, stopnišč pred cerkvijo, zidu pred vhodom v cerkveno območje, Objekt za potrebe Karitas, Ljutomer
15. Letno kopališče Ljutomer in športni park: objekt blagajna- vstop v kopališki kompleks, večkratna prenova celotnega kopališča s pomožnimi objekti in bazeni ter športni park
16. Poslovna zgradba- trgovina KSP Ljutomer, Ul. Rada Pušenjaka 9
17. Poslovna zgradba JP Prlekija-prenova, Babinska c. 2a
18. Trgovsko skladiščni center GMT, Industrijska 5
19. Ureditveni načrt celotnega dela mestnega jedra Ljutomer in širše
20. Osnovna šola s telovadnico in vrtec Stročja vas (projekt zgradb, projekt celotne zunanje ureditve s terasami, projekt celotne notranje opreme šolskih prostorov in vrtca). Arhitekt Štefan Baler je doniral sredstva pri izgradnji v vrednosti 30.000 EUR in izdelavo pregradne stene med jedilnico in vhodno avlo v zgradbi šole.
21. Osnovna šola s telovadnico in Vrtec Mala Nedelja (projekt zgradbe, zunanje ureditve in notranje opreme prostorov)
22. Dom starejših občanov Ormož – idejni projekt
23. Center starejših občanov Ormož (CSO), projekt zgradbe, notranje opreme in zunanje ureditve)
24. več Poslovno-stanovanjskih zgradb v centru Ormoža
25. Osnovna šola s telovadnico in vrtcem Ivanjkovci
26. Upravno poslovna zgradba Opekarna Wienerberger Ormož
27. VRTEC Križevci pri Ljutomeru (projekt zgradbe, projekt zunanje ureditve, projekt notranje opreme, urbanistični projekt za OPPN)
28. Poslovno – stanovanjski objekt v centru naselja Križevci pri Ljutomeru
29. Župnišče Veržej
30. Poslovno stanovanjski objekt z zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, Maistrova ul. 7, Veržej
31. Stanovanjski blok Radenci
32. Celotno stanovanjsko blokovsko naselje TRATE, Gornja Radgona, ki zajema 12 stanovanjskih blokov, ureditev zunanje okolice, otroških igrišč, parkirišč in potrebnih poslovnih prostorov, kot so gostinski lokali in trgovina
33. Živilska trgovina Mercator z bifejem v centru Negove 34. Stanovanjski blok v centru naselja Sveti. Tomaž
34. MGC Sveti Tomaž (medgeneracijski center starejših občanov) kjer sta umeščeni tudi zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta ( zgradba, notranja oprema in zunanja ureditev), Sv. Tomaž
35. Večstanovanjski apartmajski objekt, Moravske Toplice
36. Župnišče in veroučne učilnice, Martjanci
37. Gostišče Oaza, Mlajtinci
38. Poslovno – gostinski objekt Marič, Sebeborci
39. Muzej Gasilstva, Sebeborci
40. Stanovanjski objekt v centru naselja Gornji Petrovci
41. Slaščičarna in pekarna Štručka, Rogaševci
42. Stanovanjski blok, Stara ulica 9, Murska Sobota
43. Stanovanjsko naselje-individualne hiše Sončna ulica, Murska Sobota
44. Stanovanjsko poslovna Vila L, Štefana Kuzmiča, Murska Sobota
45. Varstveno delovni center- prizidek, Trstenjakova ul., Murska Sobota
46. Poslovno trgovski objekt Karba mge, Obrtna ul., Murska Sobota
47. Avto salon Posedi Ferdinand, Tišinska ulica, Murska Sobota
48. Apartmajsko naselje Sunrise 10 objektov, Banovci
49. Apartmajsko naselje Zeleni gaj, Zdravilišče Banovci – projekt vseh zgradb, zunanja ureditev celotnega naselja in notranja oprema apartmajev, Banovci
50. Zdravilišče Banovci- Savne in wellness prostori - dozidava in notranji interier z dekorativnimi elementi
51. TURISTIČNI KOMPLEKS Bioterme Mala Nedelja: Urbanistična ureditev celotnega kompleksa, izdelava prostorskih planov, kot podlaga za nove OPN in OPPN BIO 1- Hotel Bioterme z bazenskim kompleksom BIO 2- Avtocamp in Apartmajsko naselje BIO 3- Apartmajsko naselje BIO 4- Parkirišče za avtodome HOTEL Bioterme: projekt celotne zgradbe, notranja oprema hotela - interier z dekorativnimi elementi, hotelski bazen, zdraviliščni in wellness prostori ter zunanja ureditev.