»V Švici smo živeli v približno tristo let stari kmečki hiši, na dva tisoč metrih nadmorske višine. Hiša je bila zares lepa, imeli smo tudi nekaj zemlje, ki smo jo obdelovali. Vendar hiša ni bila naša, vsak mesec smo morali za bivanje plačevati najemnino. Ko smo želeli hišo in zemljo odkupiti, to ni bilo mogoče, ker s partnerico nimava statusa kmeta,« začne pripoved Alex Jakob. Zadnji dve leti in pol je bil zaposlen v drevesnici, ki je bila v lasti njegovega prijatelja Pavla. »Ko se je upokojil, je moral drevesnico prodati. Kupil jo je mlad par, jaz pa sem ostal brez zaposlitve. Pavel je predlagal, da bi se odselili iz Švice in si novo življenje ustvarili drugod, kar se nam je zdela odlična ideja.«
Njihova prva izbira ni bila Slovenija, saj so si ogledovali posesti v Nemčiji in Avstriji. Nato pa jim je skupni prijatelj predstavil slovenski portal za prodajo in nakup nepremičnin. Tam so najprej našli kmetijo v Sladkem Vrhu v Občini Šentilj. »Pavel se je z ženo Ursulo odpravil v Slovenijo in si ogledal kmetijo v Sladkem Vrhu. Saj je bila lepa, vendar ni bila primerna za vzrejo konj, s čimer se želita prijatelja v prihodnje ukvarjati. Tako nam ni preostalo drugega, kot da iščemo naprej, saj smo želeli živeti drug poleg drugega. Moram povedati, da nam je bila sreča naklonjena. Našli smo zares veliko lepih krajev po Sloveniji, vendar sta nas hiši s parcelami tukaj v Budincih najbolj navdušili, zato smo se odločili za nakup. Sedaj s prijateljema živimo v isti vasi, vendar vsak v svoji hiši, imamo pa tudi svojo zemljo, ki jo lahko obdelujemo,« pove sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Glavni projekt je prenova hiše
Alex in Miriam sta se s prejšnjim lastnikom hiše srečala junija lani. Ob ogledu ju je hiša takoj očarala, saj ima tradicionalno kmečko dvorišče, na sredi katerega stoji star vodnjak, od koder črpajo vodo. Zraven hiše, ki stoji na vrhu brega, je tudi več pripadajočih objektov, v katerih imajo trenutno shranjene stvari, ki so jih pripeljali iz Švice.
Nad novim domom so navdušeni tudi otroci, 12- in 14-letni Timea in Aranka, ki ju ima Miriam s prejšnjim partnerjem, ter 4- in 6-letna Barlo in Hanro. »Zelo lepo je tukaj. Povsod se lahko igramo in tekamo naokrog,« je povedal starejši Hanro, medtem ko se je Barlo igral v notranjosti hiše. »Hiša je nujno potrebna prenove. Sicer bomo preuredili samo notranjost, zunanjost pa bo ostala takšna, kot je. Vendar smo namensko iskali takšno, zato nas več dela in popravkov okrog hiše ne moti,« je povedala Miriam Wild. Ker so se prenove že lotili, trenutno spijo v dveh šotorih na dvorišču, večino časa pa se zadržujejo v lesenem skednju. Na dvorišču v bližini vodnjaka stoji tudi velika miza, kjer se družina zbere ob zajtrkih, kosilih in večerjah. »Trenutno urejamo tla v skupni sobi, da se bomo lahko do zime že preselili v hišo, nato pa moramo urediti še kuhinjo in popraviti staro krušno peč, kjer bomo kuhali in z njo tudi ogrevali prostore.«
Gojili bodo sadno drevje
Pri prenovi hiše, ki jo Švicarja večinoma opravljata sama, jima z veseljem na pomoč priskočijo tudi sosedje, kadar jih za to prosita. Tudi sicer jih sosedje radi obiščejo in jim prinesejo domače dobrote, izmenjajo pa si tudi sadike zelenjave in cvetlic. Družina je namreč ob selitvi iz Švice s seboj pripeljala nekaj sadik zelenjave, preostalo so že vzgojili tu, saj želijo biti čim bolj samooskrbni. Tako bodo v prihodnosti kupili tudi nekaj kokoši, ki jim bodo nesle jajca. »Drugih živali, razen mačk in psov, ne bomo imeli. Imamo pa sedaj v varstvu, če lahko tako povem, dva konja od Pavla in Ursule. Starejši hčerki sta nad konji navdušeni, zato sta že nekaj časa na 'počitnicah' pri prijateljih, kjer se učita skrbeti zanje,« pove Wildova.
Več pozornosti bo družina v prihodnje namenila vzgoji in prodaji dreves, s čimer se bodo tudi preživljali. Na nekaj manj kot štirih hektarjih zemlje, ki so jih kupili s hišo, bo Jakob začel urejati drevesnico, s čimer ima že izkušnje. »Gojili in prodajali bomo predvsem sadno drevje, prevladovale bodo jablane, hruške in češnje, gojili pa bomo tudi druge stare sorte dreves. Strank v Sloveniji sicer še nimam zagotovljenih, zagotovo pa bom sadike drevja prodajal tudi v Švico in Avstrijo,« je razložil Jakob. Pri delu v drevesnici mu bo pomagal prijatelj Pavel, ki ima o vzgoji rastlin in sadnega drevja veliko znanja, prav tako mu bo za delo posojal traktor, ki ga sam trenutno še nima. »Bom pa zagotovo še letos kupil manjši stroj, ki ga bom uporabljal za okopavanje in mulčanje med drevesi.«
Dokler se ne bo začelo delo v drevesnici, bo družina čas namenila prenovi hiše in uživanju v naravi, starša pa se bosta skušala naučiti tudi slovenskega jezika. »Otroci že nekaj znajo, več pa se bodo zagotovo naučili v šoli v Šalovcih, ki jo bodo začeli obiskovati septembra. Ker načrtujemo, da bomo tu ostali za vedno, nam bo vsem znanje slovenščine koristilo,« je sklenil sogovornik.