Rogašovce je obiskala Simone, ki v Sloveniji s svojim partnerjem živi že 16 let. Pove, da se je v Slovenijo preselila iz Španije, a je rojena na Nizozemskem. »Slovenija je najlepša država, ki jo poznam, in tukaj sem doma. Med Slovenci se počutim Slovenka, s to razliko, da večina govori bolje slovensko kot jaz,« pove nekoliko v šali.
Spletne strani nimajo prevodov
V Rogašovce je Simone povabila svojega partnerja Roya, ki tako kot ona prihaja iz Nizozemske. Pred odhodom sta preverila nekaj spletnih strani, a Simone pove, da to ni bilo najbolj enostavno. »Bolj ko sem brskala, manj sem našla, tako sem na koncu pristala na spletni strani www.turizem-goricko.si, a tudi ta stran nima prevodov v nemški oziroma angleški jezik. Zato sem se odločila, da pošljem povpraševanje na spletni naslov, ki je bil naveden na koncu strani. Kmalu sem prejela prijazen odgovor s številnimi nasveti in priporočili ter prijaznim povabilom v Prekmurje. No, nato sem se lotila iskanja nastanitve, kar prav tako ni bilo enostavno. Nastanitev ni veliko in večina jih je bila že povsem polnih ali pa niso sprejemale nočitev zgolj za eno noč, kjer so navajali ukrepe zaradi koronavirusa in razkuževanja. Povsem razumljivo,« pritrjuje Simone.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Najbolj brano na vestnik.si) Prvo potovanje v Afriko, obet novih zaposlitev, ljubezenska zgodba
Ste zamudili najbolj iskane vsebine? Tu je nova priložnost, da jih preberete.
S kočijo skozi kraj
Na pot sta se odpravila v soboto z avtomobilom. »Pot do tja je bila enostavna, saj sva vso pot prevozila po avtocesti, a priznati morava, da nama je bila vožnja skozi manjše vasi precej ljubša. Med potjo sva se ustavila v vinogradništvu Steyer, saj obožujeva njihova vina. Prijazno so naju sprejeli, čeprav sva prišla nenapovedano. Del poti sva prevozila čez sosednjo Avstrijo, pričakovala sva sicer nekaj preverjanj zaradi aktualnega stanja virusa, a sva mejo prečkala brez težav. Ko sva prispela v Prekmurje, sva se odločila, da si najprej privoščiva kosilo. Po nasvetu turističnoinformacijskega centra sva obiskala gostilno Rogan, kjer sva si najprej privoščila narezek z domačimi klobasami, sirom in drugimi lokalnimi produkti, nato pa bograč, ki je bil zelo okusen in lično postrežen v majhnem loncu.
Po kosilu sva ugotovila, da so Rogašovci zelo majhni in ni veliko za videti. Ne marava si ogledovati cerkva in, če je le mogoče, se temu izogneva. Kraj je zelo majhen, zato sva se z avtom zapeljala malce naokoli in bila presenečena nad čudovito vulkansko pokrajino. Želela sva si ogledati tovarno bučnega olja, a nisva bila videti zaželena, zato sva se odpravila. Med potjo sva videla veliko štorkelj, ki so hranile svoje mladiče, kar je bilo zelo očarljivo. Zapeljala sva se tudi do svoje nastanitve, ki je bila oddaljena 10 kilometrov od Rogašovcev in se je nahajala v gradu Grad. No, če vprašate mene, menim, da bi bilo bolje, če bi bilo to ocenjevanje omejeno bolj na regijo kot zgolj na eno občino, saj je v okolici res veliko zanimivosti. Po ogledu gradu in krajšem počitku sva se odločila, da se vrneva v Rogašovce in si privoščiva kavo v gostilni Kuzmič. Tam sva si rezervirala tudi izlet s kočijo, ki so nama ga svetovali na Ticu. To je bila super izkušnja! Zaposleni v Ranču svobode so bili izjemno gostoljubni, konji pa zelo lepo negovani. Med turo po Rogašovcih so nama pokazali izvir mineralne vode, nama veliko povedali o zgodovini regije in naju opozorili na posebne znamenitosti v kraju. Krasno sva se imela,« razlaga Simone. Na poti do kraja, kjer sta prenočila, sta se želela ustaviti še v eni izmed lokalnih gostiln, a je bilo precej glasno in na kupu več ljudi, zato sta se odločila, da se vrneta v sobo in ležeta k počitku.
Prekmurska gibanica za konec
Naslednje jutro sta se odpravila na zajtrk v pekarno Štručka. Zraven okusnega zajtrka z zelo dobro kavo so ponujali tudi gibanico, brez katere Simone ni mogla oditi. »Med vožnjo do Rogašovcev sem zasledila jezero, in če le imam možnost, želim biti ob vodi. To je bilo idealno mesto, kjer sva si z Royem privoščila mini piknik in pojedla gibanico. Slastna je bila. Najinega potovanja pa še ni bilo konec. Želela sva obiskati polnilnico vode Cana. Dan prej sva poslala spletno sporočilo, a nanj žal nisva dobila odgovora. Vseeno sva se zapeljala do polnilnice, a nama žal nihče ni odprl, da bi poskusila vodo. Na srečo sva med potjo videla tablo do Čebeljega gradiča, kraja, kjer sva poskušala prenočiti. Tam so naju sprejeli z odprtimi rokami in nama za dobrodošlico ponudili medico. Mmmm, odlična je bila. Herman Kisilak nama je veliko povedal o čebelarjenju, medu in čebelah ter nama razkazal čebelnjake. Čudovito je bilo. Počasi sva se odpravila. Lahko povem, da je kraj prava oaza sprostitve in miru. Krasno sva se imela in zagotovo se bova še vrnila,« zaključi Simone.
Tako je Simone ocenila Rogašovce:
Urejenost, videz kraja, čistoča 9
Promet, javni prevozi, kažipoti 9
Namestitev 8
Kulinarična ponudba (hrana, pijača) 7
Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska) 8
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave 8
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi 6
Spletna stran kraja in znamenitosti 5
Tic – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost 7
Gostoljubnost, splošni vtis 9
SKUPAJ 76Ocene obiskanih mest: Izola 94, Kobarid 93, Gornji Grad 79, Rogašovci 76, Horjul 76, Gorje 71, Domžale 55.
