77 minut dolg film, ki je nastal v slovensko-hrvaški koprodukciji, se precej bolj posveča dramatičnim odnosom v družini Šterk kot pa samemu jadranju. Skoraj nenehna odsotnost avanturističnega in ekscentričnega očeta Jureta Šterka je namreč povzročala veliko sporov, negotovosti in skrbi. Režiser Igor Šterk, Juretov sin, tega samosvojega človeka, zaljubljenega v morje že od otroških let, prikaže tako, kot ga je doživljal sam kot njegov pogosto zapostavljeni sin.
Film prehaja hitro iz enega obdobja v drugega, od časa, ko je bil Igor še majhen, preko vojne za samostojno Slovenijo, do prvega uspešnega jadranja Jureta Šterka okrog sveta s samo 6,5 metrov dolgo jadrnico Neodvisna Slovenija v letih 1991 - 1994 in še nekaj poskusov jadranja brez prekinitve okrog sveta z malo večjo jadrnico, pa vse do Šterkovega izginotja v začetku januarja 2009 sredi oceana jugozahodno od Avstralije. Igor je očetove zapiske s tega potovanja kmalu zatem izdal v knjigi Dnevnik zadnje plovbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Pomurju kmalu častna gasilska četa?
Gasilska regija Pomurje (GRP) se je v duhu krepitve sodelovanja in promocije gasilskih vrednot odločila ustanoviti regijsko častno gasilsko četo, ki bo imela poseben status in vlogo pri pomembnih regijskih prireditvah, svečanostih, pogrebih in drugih dogodkih, ki bodo predstavljali regijo.
Jureta Šterka igra Janez Škof, Igorja Šterka Jernej Gašperin, Vojko Šterk pa Silva Čušin. Šterkijada je bila otvoritveni film zadnjega festivala slovenskega filma v Portorožu, od 9. januarja naprej pa se je začelo njeno predvajanje po slovenskih kinodvoranah. Film sedaj vrtijo v spomin Vojke Šterk, ki je preminila v začetku letošnjega januarja, skoraj natančno 15 let potem, ko je za vedno izginil tudi njen soprog. Ta bi mimogrede 6. januarja letos dopolnil 87 let. Vojka si je sinov film še pred smrtjo ogledala in dejala, da ji je bil všeč.
Producentka Petra Vidmar je po projekciji v Gledališču Park povedala, da je zadovoljna s filmom, čeprav je še na isti dan dopoldne obiskala ministrstvo za kulturo glede financiranja njenih projektov, in da je od tam odšla slabe volje. "Ne glede na to, pa menim, da ima slovenski film lepo prihodnost, saj vidim veliko mladih filmskih ustvarjalcev, ki imajo strast in vedo, kako se dela dober film," pa je bila vseeno optimistična.
Razkrila je, da so Šterkijado začeli snemati že v času epidemije korone, zato je projekt nastajal kar nekaj časa, in da so prvo sceno v filmu, v kateri mladi Igor plava v morju, posneli v resnici nazadnje: "Tito Novak, ki igra majhnega Igorja, je vmes še malo bolj zrasel, zato je dobro, da se v tej sceni ne vidi njegovo telo, ampak samo njegova glava. Z njim je veliko delala Tijana Zijanić, režiserka filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, za katero marsikdo ne ve, da je najboljša za delo z otroki na filmu." Dodala je, da so posneli še veliko scen, ki pa so jih morali na koncu izrezati. Napovedala je, da bo še letos predstavila svoje nove projekte, med njimi tudi dokumentarec Predin.
Jernej Gašperin je priznal, da je bil na prvi avdiciji, ko se je zbralo 30 igralcev, prepričan, da nima skoraj nobene možnosti, da bi dobil vlogo: "Mislil sem, da je nemogoče, da bi zadovoljil zahteve in želje režiserja, ki snema film o samemu sebi in svojem očetu, zdi se mi, da je to tudi edinstven projekt v Sloveniji, ko igralec igra sina in režiserja, ki hkrati snema ta isti film. A potem sem se le prebil do četrtega kroga avdicij, ko sta se nam pridružila Janez Škof in Silva Čušin, in ko smo snemali skupaj, sem čutil, da je prišlo med nami do nekakšne povezave. Takrat pa sem že pomislil na to, da bom morda pa le dobil to vlogo. Od Janeza in Silve sem se veliko naučil in mi je bila čast, da sem lahko snemal z njima. Imata različne sloge priprav, a sta oba odlična igralca."
Začetne avdicije je vodila Mateja Koležnik, zelo uspešna slovenska režiserka gledaliških predstav in oper v Nemčiji in Avstriji, odločilne pa so bile najtežje scene: "Za končno oceno smo morali posneti najbolj zahtevne prizore, in potem so se ustvarjalci dokončno odločili, komu bodo dali vlogo."
Ko je dobil vlogo, je veliko časa preživel in se pogovarjal z Igorjem, enkrat pa so šli skupaj tudi jadrat: "Vsaka čast Igorju, ki je povsem odkrito prikazal svoje odraščanje ob tako posebnem očetu. In tudi Petri, saj je film glede produkcije za naše razmere nadstandarden. Ena od zame posebnih scen pa ni ostala v končni različici filma. V Krški jami smo namreč posneli prizor iz indijskega budističnega templja, in čeprav je bilo tam izredno mrzlo, sva se morala z Igorjem v kratkih hlačah pretvarjati, kako nama je vroče."
Gašperin pravi, da bo letos bolj nastopal v gledališču, in da so bili s predstavo MGL Ljubljana Razpoka izbrani za festival Borštnikovo srečanje: "V Sloveniji je nastop v filmu bolj tak prijeten izlet, v gledališču pa je redno delo."
