Na predlanski 48. mednarodni likovni koloniji so sodelovali kiparji iz Slovenije in Madžarske. V Lendavi so sedaj na ogled dela Ferenca Kiralyja, Arijela Štruklja, Janosa Lipovicsa, Gaborja Bena Poganyja, Attile Rajcsoka in Bele Totha. Janos Lipovics je pri ustvarjanju sodeloval z grško modno oblikovalko Tzo Babaris. Kip hrvaško-madžarskega kiparja Luja Bezeredija je bil odlit posthumno, saj čakovskega umetnika že od leta 1979 ni več med nami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Tudi lani so na likovni koloniji ustvarjali umetniki iz Slovenije in Madžarske, in sicer Polona Demšar, Ferenc Kiraly, Janos Lipovics, Attila Rajcsok, Damjan Komel in Boštjan Kavčič. Obe leti je na likovni koloniji sodeloval tudi cizelir Laszlo Gere. Umetniški vodja je bil direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, organizacijski vodja pa Franc Gerič, prejšnji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je bil pred 17 leti tudi pobudnik za organizacijo mednarodne likovne kolonije za odlivanje v bron, za kar so kupili tudi vso potrebno opremo.
Letos bo že jubilejna petdeseta likovna kolonija, je napovedal Dubravko Baumgartner. »Ta jubilej je pomemben tudi v državnem merilu, saj gre za eno najstarejših umetniških kolonij v Sloveniji, ki deluje nenehno od ustanovitve do danes. Lendavska likovna kolonija se od drugih slovenski likovnih kolonij, ki jih organizirajo že pol stoletja, vidno razlikuje po izredno širokem naboru umetniških panog in znotraj teh tudi tehnik – ter po odprtosti za nenehne spremembe,« meni. Prvič so jo organizirali leta 1973, ko so sodelovali le slikarji.
Ni pa bilo treba dolgo čakati, da so vzniknile tudi druge zvrsti, dodaja kustos in umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak. »Leta 1975 se je najprej pojavila intarzija, nato leta 1977 še mala plastika in relief ter grafika. Popolna odprtost do materialov in umetniških panog je privedla do tega, da je bila likovna kolonija leta 1981 posvečena izključno javnemu kiparstvu. Tudi kolonije v letih 1985, 1993 in 2002 so potekale v podobnem duhu,« razložil. Največjo spremembo je prineslo leto 2005, tega leta je bil namreč prvi simpozij vlivanja brona, ki od takrat tudi zaznamuje likovno kolonijo. Simpozij vlivanja brona je zanimiv in izstopa od drugih likovnih kolonij zaradi same tehnike, saj je postopek precizijskega litja oziroma litja s postopkom izgubljenega voska, zelo atraktiven in poseben, hkrati pa tudi težak in zapleten.
