Naslov razstave je V ognju rojeni, na njej pa je na ogled trideset skulptur tridesetih kiparjev. To so: Ferenc Kiraly, Jakov Brdar, Metod Frlic, Mojca Smerdu, Drago Tršar, Janos Lipovisc, Colin Foster, Mirsad Begić in drugi. Zaradi pandemije so razstavo odprli z video-sporočilom, v katerem so ljubitelje umetnosti nagovorili strokovni vodja likovne kolonije Franc Gerič, direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in kurator razstave Atilla Pisnjak. Na ogled bo do 13. novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Z razstavo V ognju rojeni ljubljanskim ljubiteljem likovne umetnosti predstavljajo zbirko, ki si jo lahko v Lendavi obiskovalci ogledajo v podstrešnih razstavnih prostorih lendavskega gradu. »Pri izboru nas je vodilo, da naj bo vsako leto mednarodne likovne kolonije zastopano vsaj z enim umetniškim delom in da zajamemo čim več sodelujočih umetnikov. Lendavska likovna kolonija z odlivanjem v bron ni edinstvena le na državni ravni, ampak tudi širše, saj je v širši regiji le malo likovnih kolonij, v sklopu katerih se ukvarjajo tudi z odlivanjem v bron. Razstava na podstrešju lendavskega gradu je tako vsako leto bogatejša in velja za unikatno mednarodno zbirko male plastike iz brona,« je povedal Atilla Pisnjak.
Začetki Mednarodne likovne kolonije v Lendavi segajo v leto 1973, ko so se prvič zbrali umetniki z namenom druženja in skupnega ustvarjanja, dodaja Atilla Pisnjak: »V prvih letih njenega obstoja so umetniki ustvarjali izključno slikarska dela, sčasoma pa so se pojavljali novejši mediji, s kiparstvom na čelu. Največja sprememba je nastopila leta 2005, ko je organizator kolonije, Galerija-Muzej Lendava, postavil lastno livarno brona. Ta pomemben dogodek je dolgoročno določil profil likovne kolonije: odlivanje v bron.« Udeleženci so bili iz Slovenije, Madžarske in mnogih drugih držav. Z razstavljenimi tridesetimi plastikami so želeli ilustrirati raznolikost celotne zbirke. Ta pestrost onemogoča enako oziroma skupno obravnavo vseh del zbirke, tako glede oblikovnih kot tudi slogovnih značilnostih in tudi same motivike, saj sodelujoči umetniki pri svojem ustvarjanju nikoli niso bili omejeni s postavljenimi kriteriji ali pogoji.