Vsako leto 5. novembra zaznamujemo dan romskega jezika. Z njim se spominjamo 5. novembra 2008, ko je bil prvič predstavljen hrvaško-romski slovar, v Sloveniji pa je pred nekaj leti izšel tudi prvi slovensko-romski slovar. Glasbena skupina Romano Glauso je ob letošnjem svetovnem dnevu posnela pesem KourKouro oziroma Osamljen. "V sodelovanju z Denisom Horvatom je nastal tudi zanimiv videospot, ki sporoča pomen maternega jezika, izobraževanja in kulturo za romsko skupnost. Prav skozi glasbo lahko Romi najboljše ohranjajo svojo kulturo in jezik," so zapisali. Dodali so, da je spoštovanje maternih jezikov pomembno, naučimo pa se ga lahko le s sistematičnim izobraževanjem.
"Materni jezik, naj bo velik ali majhen, nas zaznamuje bolj, kot bi mu morda želeli pripisati. Je jezik naše osebnosti, mišljenja, sanj in čustev, naše kulture in identitete, zato je prav, da o njem govorimo ljubeče in toplo, z besedami, ki smo se jih naučili od svoje prve učiteljice – matere," menijo člani romske skupine. Pravijo, da se bo s spodbujanjem uporabe romskega jezika v zasebnem in pol-zasebnem okolju ter spoznavanjem romskega jezika v šolskem okolju, četudi le v okviru izbirnega predmeta, ohranila romska kultura in identiteta prihajajočih generacij. "S tem bomo poskrbeli, da bo naša družba ostala raznolika in večjezična, predvsem pa kulturno bogata," so sklenili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(Senčna stran praznika dela) Država ne spoštuje svojih delavcev, stavka belih ovratnikov v posmeh socialni državi
V senci številnih dogodkov ob 1. maju, ki kažejo na priljubljenost praznika dela med ljudmi, se je odvijala več kot stoti dan stavka zdravnikov in zobozdravnikov ter več kot sedemdeset dni stavka operaterjev na številki za klic v sili 112. Od januarja stavkajo še zaposleni na upravnih enotah, ti s 15. majem napovedujejo zaostritev stavke s prekinitvijo dela s srede na vse delovne dni in na opravljanje samo nujnih nalog.
Avtor besedila za pesem KourKouro je Milan Krajnc, prevedel ga je Darko Rudaš, ki je tudi avtor glasbe, aranžma pa je delo Petra Ošlaja.