Med mnogimi krasnimi stavbami iz druge polovice devetnajstega stoletja na Slovenskem zavzema nesporno eno od ključnih mest tudi vila Ebenspanger, modernistična vila v Ljubljani.
Ob tem je treba nesporno dodati, da so člani družine Ebenspanger živeli in živijo še danes tudi v Prekmurju. Predmet mojega zanimanja so predvsem povezave družine Ebenspanger z vilo, njenimi lastniki in njeno zgodovino. Nekaj temeljnih informacij o vili je na voljo tudi v spletni enciklopediji Wikipedija: »Vila je bila zgrajena leta 1879, o njenem načrtovalcu, graditelju in prvotnem lastniku pa ni znanih podatkov. Leta 1932 je bila pod takratnim lastnikom Oskarjem Ebenspangerjem prenovljena. Vila, ki se nahaja na prostoru med Cankarjevo, Tomšičevo, Prešernovo in vilo Piccoli, je bila v lasti družine Ebenspanger vse do septembra 1943, ko jo je zasedel nemški okupator in družino poslal v koncentracijska taborišča; v njej je nastanil zdravnike iz bližnje Mladike. Po drugi svetovni vojni je vila prešla v nepojasnjenih okoliščinah v najem vlade Socialistične republike Slovenije (edina preživela Ebenspangerjeva, Adela, je po vojni živela v manjšem stanovanju pri Pivovarni Union); sprva je v vili živel Boris Kidrič z družino, nato pa Boris Ziherl. Že leta 1957 je vila prešla v uporabo Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki jo je nato do osamosvojitve Slovenije postopoma odkupilo. Kot domovanje DSP je v procesu osamosvajanja Slovenije dobila zgodovinsko vlogo kot kraj, kjer je nastajal osnutek prve slovenske ustave.«
Razen zapisa in nekaj člankov iz nacionalnih medijev, predvsem o povojni zgodovini vile, je bilo informacij o predvojnih lastnikih zelo malo oziroma so bili vsi osredotočeni na ime Oskarja Ebenspangerja, po katerem je vila dobila tudi svoje ime.
Prestopil v katoliško vero
Informacija, ki je bila ključna v primeru vile, je bilo ime Oskarja Ebenspangerja. Že splet ponuja nekaj informacij, najpomembnejša pa je prav gotovo informacija z nagrobnika gospoda Ebenspangerja na Žalah. Glede na nagrobnik je bil Oskar rojen 28. maja 1879 ter umrl marca 1943. Takoj pod njim je na nagrobniku verjetno zapisana njegova žena, Adela Hammerschmidt, rojena 26. julija 1884 in umrla 29. julija 1972.
V delu Andreja Pančurja z naslovom Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta sem nato našel informacijo o tem, da je že leta 1905 Oskar skupaj s svojim očetom Albertom prestopil v katoliško vero. Dodana je tudi informacija o tem, da na popisu Judov iz leta 1937 Alberta ni več, saj je prej umrl. Ključno vprašanje, ki se mi je vseskozi porajalo, je bilo, iz kakšnega družinskega ozadja je moral prihajati nekdo, ki je bil v tridesetih letih lastnik takšne stavbe. Na podlagi nadaljnjih raziskav v matičnih knjigah in popisih Judov v Ljubljani sem prišel še do imena ene osebe iz družine Ebenspanger, in sicer Alberta Ebenspangerja, rojenega 3. julija 1845 v Schlainingu.
Informacija, ki je ključna za nadaljnjo razumevanje družine Ebenspanger, je dejstvo, da je velika večina prekmurskih Judov na območje Prekmurja in okoliška območja v 18. stoletju in prvi polovici 19. stoletja prišla z območja Gradiščanskega, del katerega je tudi Schlaining oziroma Stadtschlaining, kot se kraj imenuje danes. Samo za primerjavo: ime Markusa Ebenspangerja, Juda iz Schlaininga, je že leta 1786 omenjeno v Čakovcu. Ravno to dejstvo je vodilo do naslednjega odkritja, in sicer imena žene Alberta Ebenspangerja oziroma matere Oskarja Ebenspangerja, lastnika vile Ebenspanger, ki se je imenovala Ruža oziroma Therese Neuwirth. Priimka Neuwirth in Ebenspanger sta nesporno nakazovala na izvor iz sosednjega Medžimurja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Ravno pregled natisnjenih osmrtnic iz Čakovca je potrdil to domnevo. Na osmrtnici Alberta Neuwirtha, ki je umrl 11. maja 1904 v Čakovcu, je namreč navedena njegova hči Therese Neuwirth in zet Albert Ebenspanger.
Dejstvo, da je družina pred prihodom v Ljubljano bila v Čakovcu, potrjuje rojstni list sina Alberta in Therese, Ignatza Ebenspangerja, ki je bil rojen 4. junija 1874 v Čakovcu. Posebno zanimivo je, da je pri kraju bivanja staršev naveden kraj Laibach/Ljubljana. Boter novorojenega je bil ravno prej omenjeni Albert Neuwirth.
Zakonca sta glede na to informacijo torej v obdobju okoli leta 1874 že živela v Ljubljani.
Dodaten pregled dokumentov iz Ljubljane pa je razkril, da je Albert Ebenspanger, kupčijski agent, v Ljubljani živel že od 15. julija 1873, saj je tedaj tam ustanovil firmo A. Ebenspanger, kupčijski agent.
Med množico dokumentov je zanimiv še zapis iz časopisa Slovenski narod z dne 26. maja 1928, kjer je v članku z naslovom Najstarejši Ljubljančani in Ljubljančanke naveden tudi Ebenspanger Albert, trgovec, rojen 4. junija 1845. Primerjava rojstnega datuma s tistim iz rodoslovnega indeksa pokaže, da je en napačen, in ko sem v mestu, ki velja za izvorno mesto rodbine Ebenspanger, današnjem Stadtschlainungu oziroma Schlainingu, pregledal rojstne matične knjige, sem 4. julija 1845 našel zapisano rojstvo Abrahama Ebenspangerja, sina Daniela Ebenspangerja ter Sali Mattersdorfer. To je nesporno rojstni list Alberta, ki je bil na prehodu 20. stoletja ob Viljemu Steinherzu eden največjih veletrgovcev Ljubljane, ki je trgoval tudi s kmetijskimi izdelki.
Družinske povezave največjih veletrgovcev
Zanimiva je tudi zgodba Albertove žene, ki je bila rojena kot Rosalia, a je uporabljala ime Theresia oziroma Terezija. Ko sem raziskoval čakovsko družino Neuwirth, sem na podlagi osmrtnice namreč ugotovil, da je imel Theresiin oče Albert tudi brata Moritza. Povezava, ki je sledila tedaj, predstavlja v osnovi delovanje judovske gospodarske elite s preloma stoletja, kot je do sedaj na Slovenskem nismo poznali. Na osmrtnici Moritza sem namreč zagledal meni dobro znano ime veletrgovca, prav tako s kmetijskimi proizvodi, Lazarja Pollaka, najbogatejšega dolnjelendavskega Juda, ki se je poročil z Moritzovo hčerjo Betti Neuwirth. Terezija, sestra Lazarja Pollaka, se je poročila z enim najbogatejših murskosoboških Judov Albertom Fürstom, prav tako veletrgovcem s kmetijskimi proizvodi. Vilma, v Dolnji Lendavi rojena hči Lazarja Pollaka, pa se je poročila v Ljubljano z že prej omenjenim veletrgovcem Viljemom Steinherzom, med drugim bratom slovitega praškega univerzitetnega profesorja in rektorja praške univerze Samuela Steinherza (1857–1942).
Albert Ebenspanger, Lazar Pollak, Albert Fürst in Vilmos/Viljem Steinherz, štirje od največjih veletrgovcev današnjega ozemlja Slovenije, vsi povezani znotraj ozkih družinskih povezav. Videl sem veliko vsega, toda takšne družinske povezave še nikoli.
Glede na kupčije in tožbe, objavljene v Laibacher Zeitung, predvsem pa glede na družinske povezave, bi Albert Ebenspanger prav gotovo lahko bil prvotni lastnik Ebenspangerjeve vile, zgrajene leta 1879, vmes sem odkril še, da najverjetneje po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med Wagnerjevimi največjimi deli je tudi stavba Slovenske filharmonije, zgrajena v letih 1889–1891. Žal pa nisem našel nobenega dokumenta, ki bi potrjeval, da je bil on prvotni lastnik. Albert Ebenspanger je umrl 22. oktobra 1932 v Ljubljani in je pokopan na zagrebškem pokopališču Mirogoj.
Terezija Ebenspanger je umrla 6. avgusta 1934 in je prav tako pokopana v Zagrebu. Toda Albert in Terezija sta celotno življenje živela na Wienerstrasse Nr. 19, torej Dunajski ulici 19 in nista, vsaj glede na dostopne podatke, nikoli živela na Tomšičevi ulici.
Ključno raziskovalno vprašanje, čigava je bila v resnici vila, je torej ostalo neodgovorjeno. Vila na Tomšičevi ulici 12 ni bila kot taka omenjena nikjer in zdi se, kot da ni obstajala. Ko sem se nato nekega dne vozil skozi Mursko Soboto, sem v mestu videl napise o poimenovanjih ulic. Mislil sem si, kakšna so morala biti poimenovanja ulic in njihov sistem nekoč?
Pred Ebenspangerji v lasti družine Hammerschmidt
Tomšičeva ulica v Ljubljani je bila v Tomšičevo ulico namreč preimenovana leta 1952 v čast Tonetu Tomšiču, organizacijskemu sekretarju CK KPS. Že Wikipedija ponudi tudi njeno prejšnje ime, Knafljeva ulica oziroma nemško Knaflgasse. Nato sem našel zapis v časopisu Jutro z dne 24. junija 1928. V članku z naslovom Prostovoljna dražba hiše in zemljišč je navedeno, da se bo 27. avgusta 1928 vršila prostovoljna sodna dražba nepremičnin, ki so solastne Adeli Ebenspanger, Erni pl. Palese, Mariji Luizi Hammerschmidt in Ernestu Hammerschmidtu, med njimi tudi »hiša v Knaflovi ulici, ki se nahaja nasproti Kranjske hranilnice, vl. št. 251 kat. občine Kapucinsko predmestje z dvoriščem in vrtom za izklicno ceno 1.200.000 din«.
Koliko je to denarja, je danes težko oceniti, toda na osnovi članka Sto in en dan dinarske konvertibilnosti med svetovnima vojnama Dragane Gnjatović iz zbornika Prispevki za novejšo zgodovino 2006/2, iz katerega izvemo, da je vrednost 100 dinarjev med letoma 1925 in 1931 vseskozi znašala med 9,12 in 9,13 dolarjev, torej se ni spreminjala, lahko povlečemo določene zaključke. Ker druge pametne primerjave nisem našel, dodajam sledečo: Samuel Eppinger, dolnjelendavski Jud, je 15. aprila 1925 verjetno najpomembnejšo stavbo v mestu (če odmislimo lendavski grad) kupil za 228.000 dinarjev. Hiša v Knaflovi/Knafljevi ulici je torej morala biti vsaj petkrat večja od današnje mestne hiše v Lendavi ali pa na petkrat boljši lokaciji.
V prid temu, da gre za današnjo Ebenspangerjevo vilo, govori tudi dejstvo, da je kot prva solastnica navedena Adele Ebenspanger, žena Oskarja Ebenspangerja. Na podlagi tega lahko predpostavimo, da je bila vila pred Ebenspangerji v lasti družine Hammerschmidt, saj bi, glede na imena, morali biti vsi solastniki sorodniki. O Hammerschmidtih nisem do tedaj vedel nič, zato so bile vse nadaljnje informacije zame nove. Prvi vir informacij je bila osmrtnica Ernesta Hammerschmidta, trgovca v Ljubljani (verjetno očeta Ernesta, ki je naveden pri dražbi), z dne 5. julija 1919, kjer so navedeni sorodniki pokojnega: zeta Franc pl. Palese, državni železniški svetnik, in Oskar Ebenspanger, trgovec, ter otroci Adela Ebenspanger, roj. Hammerschmidt, Erna pl. Palese, roj. Hammerschmidt, Maria Luisa Hammerschmidt in Ernest Hammerschmidt. Kar je vsekakor zelo zanimivo, je, da je bil pokojnik pokopan na pokopališču pri sv. Krištofu, kjer so bili pokopani mnogi veliki možje iz slovenske zgodovine. Tudi to priča o tem, kako pomembna je bila družina Hammerschmidt.
V časopisih iz obdobja okoli preloma stoletja se ime Ernesta Hammerschmidta pojavi velikokrat, predvsem v oglasih. Tako izvemo, da je leta 1889 bil koncesionar za prodajo dinamita in detonatorjev ter živel na naslovu Križevniški trg 8 (kasneje Deutscher Platz Nr. 8). Že leta 1895 je omenjen kot trgovec z jeklenimi verigami, ki ima prodajalno na Nemškem trgu v Ljubljani.
Glede na število oglasov in raznolikost je bil za tiste čase prav gotovo bogat meščan, glede na to, da je pridobil koncesijo za prodajo dinamita, pa verjetno tudi dobro povezan.
Najbolj znan najemnik odvetnik Ravnikar
Najzanimivejši dokument, vezan na Ernesta Hammerschmidta, pa je prav gotovo popis prebivalstva Ljubljane z dne 20. decembra 1921, del katerega je tudi hišna pola na naslovu Knafljeva ulica 10, katere lastniki so dediči Ernesta Hammerschmidta. Navedeno je tudi, da je bila hiša (glavno poslopje) zgrajena ali popolnoma prezidana med 1891–1900. Sedanji lastniki so jo podedovali kot dediči po očetu.
V hiši, ki je imela 9 stanovanj, je živelo 49 oseb. Hiša je imela glede na popis pritličje in tri nadstropja. Med najemniki stanovanja izstopa predvsem eno ime. Vladimir Ravnikar, odvetnik, ki je dne 19. decembra 1918 izdal naredbo, da »se okoliš Odvetniške zbornice Kranjske razširi na vse ozemlje Narodne Vlade SHS v Ljubljani in da so se vsi odvetniki, ki so bili do sedaj vpisani pri Odvetniški zbornici v Celovcu in pri Odvetniški zbornici v Gradcu, dolžni izbrisati iz teh dveh zbornic in se vpisati v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani. S tem dejanjem so omenjeni odvetniki pridobili pravico opravljanja odvetniških storitev in zastopanja strank pri sodiščih in drugih oblastvih na ozemlju v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani«.
V spomin temu dogodku slovenski pravniki še danes 19. decembra vsako leto nudijo brezplačno pravno pomoč.
Hiša je imela glede na popis pritličje in tri nadstropja. Sedaj pa poglejte prvo fotografijo tega zapisa. Je bila vila v lasti družine Hammerschmidt vse od njene izgradnje? Glede na videno je vila Ebenspanger najverjetneje v last Oskarja Ebenspangerja, ki je bil družinsko povezan tudi s prekmurskimi Judi, prešla s strani družine Hammerschmidt.