Belakovi se že vrsto let ukvarjajo z vinogradništvom, to dejavnost pa so pred dvema desetletjema dopolnili s turistično ponudbo, potem ko so obnovili več kot štiristo let staro zidanico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Z njihovega vinotoča nad Radenci v Radgonsko-Kapelskih goricah se odpira eden najlepših razgledov po okolici, višje od njih je le Kapelski Vrh s cerkvijo svete Marije Magdalene. Mimo hiše pelje Atilova pot, ki je povezana z legendo o hunskem kralju Atili, ki naj bi v teh hribih zakopal zaklad.
Jože Gabor
Belakovi se že vrsto let ukvarjajo z vinogradništvom, to dejavnost pa so pred dvema desetletjema dopolnili s turistično ponudbo.
Ob vstopu v zgradbo pritegne pozornost ena največjih stiskalnic v Sloveniji, ki ima dvanajstmetrski tram, s katerim so nekoč stiskali grozdje. Na stiskalnici je zapisana letnica izdelave 1839. »Prešni kamen pa je še starejši,« pravi Gregor Belak in doda, »poleg stiskalnice imamo v prostoru shranjeno še drugo orodje, ki so ga uporabljali vinogradniki nekoč. V veliki vinski kleti je vedno prijetno hladno, na kamnitem portalu pa je napis 1611.«
Obiskovalcem ponujajo prleške suhomesnate izdelke, kot so hišni narezek in domača klobasa. Med pogačami je najbolj priljubljena prleška gibanica, lahko pa poskusijo še kvasenico, ocvirkovico in druge. »K temu se seveda priležejo dobra prleška vina iz naše vinske kleti: traminec, laški in renski rizling, sovinjon, šardone, kerner in rizvanec. Vinogradnik je bil že moj pradedek, ki je bil pred več kot stoletjem oskrbnik vinogradov posestnika.«
Vinotoč sta odprla Gregorjeva starša, sam pa je končal gostinsko šolo in se jima pri delu v vinogradih in vinotoču kmalu pridružil. Od staršev je pred petimi leti prevzel kmetijo in jo sedaj vodi skupaj z ženo Barbaro. Del vina proda obiskovalcem vinotoča, preostalo pa rednim odjemalcem.
»Ob odprtju vinotoča smo pričakovali, da se bo število turistov in izletnikov med našimi vinogradi povečevalo, a opažamo, da stagnira. Pričakovali pa smo tudi, da se nam bo pridružilo več drugih turističnih ponudnikov v okolici, kar se prav tako ni zgodilo. Za to bi morala več narediti tudi lokalna skupnost.« Največ gostov je iz Slovenije, prihajajo pa tudi iz Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške in drugih držav.