V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zelo priljubljeno naravno kopališče. Domačini so uredili lesene bazene in ploščadi za sončenje ter skakalnice, imeli so tudi čolnarno, poleti je jezero ob koncu tedna privabilo do dva tisoč obiskovalcev. Pozneje je obisk zamrl, jezero, katerega globina je ob nasipu tudi pet metrov, pa tudi ni več primerno za kopanje, saj je zamuljeno. Zdaj je mikavno le še za ribiče in maloštevilne obiskovalce.Jezero, na katerem rasteta redki vodni orešek in pisani lokvanj, je od leta 1967 zaradi izjemne ekosistemske pestrosti s širšim območjem vključeno v krajinski park. Ta obsega 177 hektarjev.Pod jezom je veličasten Sitarjev mlin, ki je deloval do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nad jezerom pa stoji hiša pokojnega Ivana Krambergerja – dobrotnika iz Negove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
V letih 2013 in 2014 je Občina Gornja Radgona skupaj s svojo razvojno agencijo Pora in mariborsko univerzo izvedla projekt Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline – Negovsko jezero. Mednarodni center za ekoremediacije je pod vodstvom strokovnjakinje Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvedel več delavnic z namenom, da bi predvsem lokalno prebivalstvo spodbudili k zanimanju za njegovo prebuditev in oživitev. Izdali so e-katalog revitalizacijskih ukrepov, primernih za sonaravno obnovo Negovskega jezera, ter informativne zloženke.
