Čezmerna hranjenost in debelost sta velika javnozdravstvena problema in sta v porastu v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji. Delež odraslih prebivalcev z normalno hranjenostjo je v Sloveniji okoli 40-odstoten, ugotavlja pa se porast števila čezmerno hranjenih in debelih, takih je 17 odstotkov, pišejo v Zdravstvenem statističnem leksikonu, ki ga izdaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Do razlik v hranjenosti prihaja tudi glede na spol, starost in izobrazbo, večji delež čezmerno hranjenih in debelih je pri moških, med starejšimi in med populacijo z nižjo izobrazbo, ta in revščina pa sta poleg genetskih in psiholoških dispozicij pomembna dejavnika tveganja za pojav debelosti in z njo povezanih zdravstvenih težav.
Na nacionalnem nivoju se je delež čezmerno hranjenih in delež debelih povečal v starostni skupini od 55 do 64 let in se bolj izraža pri moških kot pri ženskah. V starostni skupini od 25 do 39 let v zadnjih dveh desetletjih narašča delež debelih, z 8,3 odstotka na 12,5 odstotka. Pri moških je normalna hranjenost po letu 2001 padla z 33,7 na 30,8 odstotka, odstotek debelih pa narasel s 16 na 20 odstotkov. Pri ženskah delež debelih vsa leta ostaja približno enak. Delež premalo hranjenih pa znaša le kakšen odstotek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Do velikih razlik prihaja tudi glede na izobrazbo. Delež normalno hranjenih je najmanjši pri prebivalcih z osnovnošolsko izobrazbo, najbolj neugodne spremembe pa so opazne pri srednješolsko izobraženih, pri teh je delež normalno hranjenih upadel za dobrih deset odstotkov, na 38,2, delež debelih pa narasel z 12 na 18,5 odstotka.
Bolj proti vzhodu gremo, več je težav s težo
V statistični regiji Pomurje se delež normalno hranjenih od leta 2001 zmanjšuje, tu so zaznali celo največji padec normalne hranjenosti, povečuje pa se delež prekomerno hranjenih in debelih. Po zadnjih izsledkih v raziskavi Zdravje v občini iz leta 2019, ki jo pripravlja NIJZ, in kazalniku prekomerne hranjenosti odraslih, ki združuje tako prekomerno hranjene kot debele, je po slovenskem povprečju takih 58,4 odstotka prebivalcev, v pomurski regiji pa 65,4 odstotka. Slabše socialno-ekonomske razmere, ki so se nekoč kazale v preslabi hranjenosti, se danes kažejo v prehranjenosti in debelosti, saj hrana nižje kakovosti bolj redi in škoduje zdravju.
V Pomurju se redke občine približujejo slovenskemu povprečju prekomerne hranjenosti, edino Občina Črenšovci je pod povprečjem, za malo, pa vendar ga presegajo občine Velika Polana, Radenci in Murska Sobota. Kar devet prekmurskih občin pa je med devetnajstimi slovenskimi z največjim deležem prekomerno hranjenih in debelih, ležijo na Goričkem ali ob meji z Madžarsko.
Debelost je bolezen
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je debelost uvrstila med bolezni. Opredeljena je kot kronična presnovna bolezen, ki poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter druge kronične bolezni, hkrati pa zmanjša kakovost življenja in življenjsko dobo. Čezmerna hranjenost in debelost naraščata v vseh evropskih državah, od leta 1980 se je delež takih ljudi ponekod celo podvojil in potrojil. Danes živimo v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga premalo energije porabi. Na območju Evropske unije je povprečno eden od dveh odraslih in skoraj eden od šestih otrok s prekomerno telesno težo ali debelostjo.
Prekomerna hranjenost in debelost pri odraslih po občinah v Pomurju
Največji delež (v odstotkih)
Cankova 78,8
Kobilje 77,8
Šalovci 75,9
Dobrovnik 75,4
Veržej 75,2
Moravske Toplice 72,7
Najmanjši delež
Črenšovci 56,7
Velika Polana 59,8
Radenci 60
Hodoš 60,8
Murska Sobota 60,5
Sv. Jurij ob Ščavnici 61,1
Vir: Zdravje v občinah, Nacionalni inštitut za javno zdravje