»Najprej rahel tek, da se ogrejemo,« začne skupno vadbo v tako imenovanem bloku upokojencev v Kocljevi ulici v Murski Soboti Eva Abakumov. Okrog deset stanovalcev ji urno sledi in ponavlja vaje za njo. Tako minevajo minute in pol ure je mimo, kot bi trenil. Že okrog tri leta stanovalci omenjenega bloka preživljajo torkove in četrtkove popoldneve v znamenju razgibavanja in rekreacije. »Da bomo bolj fit in vitalni,« povedo in dodajo, da si tedna brez vadbe ne predstavljajo več. Pred leti so se družili le ob kavi in pogovoru, beseda pa je nanesla na pomen rekreacije in porodila se je ideja, da tudi sami začnejo migati. Vadbo vodi 70-letna Eva Abakumov, ki je znanje in zavedanje o pomenu rekreacije pridobila kot članica Prekmurskega osteološkega društva Murska Sobota. »Deset let sem bila včlanjena in sem aktivno telovadila pod strokovnim vodstvom, saj imam osteoporozo in mi telovadba pri tem pomaga,« pravi. Od tam si je tudi zapomnila večino vaj, ki jih sedaj prikazuje v bloku, nekaj pa se jih je s pomočjo spleta naučila sama. »Človek se po telovadbi bolje počuti, je razgiban, veliko pa nam pomenijo tudi druženja po rekreaciji,« še poudarja pobudnica skupne vadbe in dodaja, da izvajajo predvsem vaje za razgibavanje hrbtenice in drugih delov telesa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Vsak upokojenec si po prihodu v skupni prostor, ki ga imajo v pritličju, poišče svoj prostor in se pripravi na gibanje. Starostni razpon udeležencev sega od 65 do 84 let. Vsak dela vaje po svojih zmožnostih, nekateri so bolj prožni, drugi zaradi bolezni kakšno vajo izpustijo, njihova najstarejša udeleženka, ki šteje 84 let, pa vaje dela sede. »Vedno sem bila športno aktivna, ukvarjala sem se s pikadom, balinanjem, kegljanjem, zdaj pa mi je ostala le še telovadba na stolu,« pove Angela Marinič. Pripomni še, da sta skupna telovadba in druženje z dobrimi ljudmi v starejših letih, ko je marsikdo osamljen in sam, nekaj čudovitega. Sostanovalci tudi pravijo, da je Mariničeva vir dobre volje in da s pevskim znanjem popestri vsako skupno praznovanje rojstnih dni.
Krepijo kosti in ohranjajo prožnost
Med stanovalkami upokojenskega bloka je tudi upokojena učiteljica Mira Zajmi, ki se pomena telovadbe spomni še iz časov, ko je to privzgajala svojim učencem. »Treba se je gibati, sama tudi doma vsako jutro telovadim. Delam tibetanske vaje, ki sem si jih poiskala na internetu in se jih sama naučila,« pove. Tretje življenjsko obdobje aktivno preživlja tudi Anica Katančič. Ob tem da se udeležuje skupinskega razgibavanja, vsak dan prekolesari še okrog deset kilometrov, poleti je njen konjiček vrtnarjenje.
»Telovadba je v starejših letih zelo pomembna, saj nam pomaga pri krepitvi kosti. Jaz imam še majhne vnuke, tako da se tudi z njimi aktivno ukvarjam,« pravi. Od vsega začetka sta med aktivnimi upokojenci tudi mož in žena Imre in Rozalija, ki sicer prihajata iz Rakičana, že več let pa živita v Murski Soboti. »Obema to dosti pomeni, meni pa sploh, saj me je pred časom zadela možganska kap in mi to pomaga pri okrevanju. Vaje delam po svojih močeh, kolikor pač zmorem,« pripoveduje Rozalija.
Upokojenci se znajo tudi dobro zabavati in si ure vadbe popestriti. Naj bo to z glasbo ali šalami. V smehu pravijo, da bolj kot je glasba vesela in živa, bolj so gibčni. Tako se večkrat zgodi, da telovadijo ob zvokih slovenske narodno-zabavne glasbe.
Večinoma se telovadbe udeležujejo ženske, moška sta le dva, jo pa vaditeljica priporoča vsem. »Vsi smo že starejši in ni dobro, če se zaležimo,« meni 70-letnica, ki jo veseli, da so njeni sosedje v bloku dobro sprejeli tedensko rekreacijo in se je z veseljem udeležujejo. »Pomembno pa je tudi, da imamo dobre odnose. Nekateri živijo sami in jim dosti pomenijo naša srečanja, na katerih tudi kartamo, se pogovarjamo o aktualnih dogodkih in skupaj preživimo čas,« pove za konec.
Skupna telovadba in druženje z dobrimi ljudmi sta v starejših letih, ko je marsikdo osamljen in sam, nekaj čudovitega.
