Zgodba glasbene skupine Ethnotrip se je začela pisati leta 2009, ko so se takrat še kot študenti Pedagoške fakultete v Mariboru združili štirje bodoči glasbeni pedagogi. Z mentorjem Cvetom Kobalom so pripravljali glasbeno točko za nastop, kmalu pa so spoznali, da se v zasedbi, ki so jo sestavljali Tjaša Šimonka Kavaš, Miha Kavaš, Primož Kramberger in Luka Ščavničar, res dobro ujamejo, zato so želeli ustvarjati še naprej. »Na začetku nismo vedeli, kam se želimo usmeriti. Smo pa imeli na našem prvem skupnem nastopu večino ljudskih pesmi, takrat je tudi prišlo do ideje, da bi izvajali ljudsko, etno glasbo. Bilo je nekako logično, saj sta bila tako Miha kot Luka že v ljudskih vodah, igrala sta namreč v Mladi beltinski bandi. Se pa pri svoji glasbi nismo omejevali le na slovenski prostor, ampak smo začeli poustvarjati tudi madžarske, makedonske, srbske in hrvaške pesmi in ravno to je bil začetek našega skupnega glasbenega potovanja,« je povedala Tjaša Šimonka Kavaš, pevka skupine Ethnotrip, ki je poleg Mihe in Primoža v skupini od začetka. »V skupini je z leti prišlo do manjših menjav, najpogosteje menjujemo basiste, tako nas zdaj na kontrabasu spremlja Patrick Gyurkač, na tolkalih pa se nam je pridružil Tomi Došen,« je dodala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Za telovadnico četrt milijona
Občina Kuzma je potrdila drugi rebalans proračuna.
Besedila morajo podpirati glasbo
Kot že omenjeno, skupina ustvarja priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi, v svojem desetletnem ustvarjanju pa je izdala tri zgoščenke. Prva zgoščenka priredb z naslovom Ethnotrip, ki je leta 2013 izšla še pri samozaložbi, je nastala kot plod želje vseh takratnih članov. »Željo imaš, da ustvarjaš in da se to zapiše tudi v zvočni obliki. Pri prvi zgoščenki smo sodelovali s Petrom Ošlajem iz Lendave, ki nam je kasneje priporočil našega naslednjega basista Aleksandra Vargo, potem ko smo se s prvim razšli. Tako je prvič v bend prišel bas kitarist, prej smo imeli kontrabasista,« je še povedala pevka skupine. Tudi druga zgoščenka z naslovom Kdo bo pil iz bistrega studenca, ki je izšla leta 2016, zajema priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi. Pri tej zgoščenki so se povezali s producentom Dejanom Berdenom in založbo Celinka, ki se jim je po besedah Tjaše zdela najbolj primerna za njihovo glasbo. Tretja zgoščenka, na katero so najbolj ponosni, saj je plod njihovega lastnega glasbenega ustvarjanja, pa je izšla lani z naslovom Preden se zdani. Na njej je moč najti dvanajst skladb, za katere so sami ustvarili glasbo, besedila pa so prispevali slovenski avtorji Štefan Kardoš, s katerim tudi največ sodelujejo, Feri Lainšček, Mojca Šipek, Marko Kočar in Jasna Jurkovič. »Meni je besedilo zelo pomembno, lahko rečem, da sem edina v skupini, ki besedila poslušam. Vztrajam namreč, da mora glasba podpirati besedilo, to mora imeti vsebino in težo, preostali člani pa se bolj nanašajo na glasbo. Res bi bilo škoda, da poezija, ki jo ustvarijo naši domači avtorji, ne bi dobila še neke druge podobe, saj je res fascinantna,« je še povedala Šimonka Kavaševa in dodala, da so pri ustvarjanju avtorskih skladb sodelovali vsi člani skupine.
Festival v Čačku je bil preboj na Balkan
Skupina Ethnotrip, ki ima vaje v Beltincih in Dvorjanah, od koder prihaja njihov član Primož, je nastopila na številnih koncertih po različnih slovenskih krajih, v desetih letih se jih je nabralo že krepko čez 150, sodelovala pa je tudi na večjih domačih in tujih festivalih in tako dodobra prepotovala in spoznala tako države na Balkanu kot tudi druge. Kot je povedal Miha Kavaš, violinist skupine, so imeli nekaj sreče, ki je tudi v glasbi potrebna. »V videospotu Jovano Jovanke nas je opazil Dušan Darijević, organizator festivala Karusel iz Čačka v Srbiji, ki tudi sicer redno spremlja slovensko glasbeno sceno. Tam je poleg nas nastopilo še nekaj drugih slovenskih bendov, na ta način pa se širi krog ljudi, ki te poznajo in spremljajo. Na podlagi tega festivala smo dobili tudi nekaj drugih nastopov na festivalih v Beogradu, Kragujevcu, Nišu, potem pa vse naprej do Makedonije, je pa bil festival v Čačku zagotovo preboj na Balkan.« Skupina je nastopala tudi v Nemčiji, na Madžarskem in Hrvaškem, v Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Luksemburgu, povsod so zelo dobro sprejeti in cenjeni. Sogovornika sta povedala, da se je pri nas morda zavedanje o pomenu ljudske glasbe začelo prej kot v omenjenih državah. »Zdi se mi, da je na Balkanu v zadnjih desetih letih to zavedanje o ljudski glasbi prišlo bolj na plan,« je dodal violinist skupine in povedal, da jih ceni in dobro sprejema tudi domača publika, vendar je v Sloveniji toliko različnih zvrsti glasbe, da je včasih težko prodreti na trg. »Vse je seveda odvisno tudi od ciljne publike, ki jo s svojo glasbo nagovarjamo. Vsi festivali, na katerih smo igrali, so zelo specifični, ljudje vedo, kaj pridejo poslušat. Pri nas je takih festivalov zelo malo, velikokrat igramo tudi v okoljih, kjer ljudje ne poslušajo takšne glasbe oziroma se jim zdi pretežka.« Skupina Ethnotrip med svoje večje dosežke šteje tudi sodelovanje v dokumentarnem filmu Irena, lahko noč, pri katerem so se povezali s producentom Miho Čelarjem. »Prvič nas je slišal na festivalu Godibodi v Ljubljani. Všeč mu je bil naš melos, zato je prišel do nas z idejo, da bi pripravili glasbeno podlago na filmsko predlogo, vendar na čisto drugačen način, tako da se lahko začutijo melanholija, teža kraja, teža zgodbe. Ideja je dozorela pri meni in Primožu, dodali smo še elemente drugih instrumentov in nastala je skladba, ki jo je, če poznaš zgodbo, včasih težko poslušati,« je razložila Tjaša.
Čez sto gostov na koncertu
Člani skupine Ethnotrip se v teh dneh intenzivno pripravljajo za koncert, s katerim bodo proslavili desetletnico delovanja. Ker so v teh letih sodelovali s številnimi glasbeniki, se jim bodo ti pridružili tudi na odru. »Želja je bila, da bi povabili vse, s katerimi smo v teh desetih letih sodelovali. Vesela sem, da bo večina teh glasbenikov z nami,« je povedala Tjaša, Miha pa je dodal, da bodo z glasbenimi gosti zaigrali tiste skladbe, ki jih do sedaj skupaj še niso, zamenjali bodo tudi instrumente, da bo še malce bolj zanimivo. Na odru se jim bo tako pridružilo čez sto gostov, v dvorani pa jih bodo spremljali tudi najbližji. »Veseli smo, da nas družinski člani ne podpirajo le zato, ker smo družina, ampak ker jim je res všeč to, kar delamo. Radi pridejo na naše koncerte in ravno to je tisto, kar nam daje motivacijo. Tu so tudi prijatelji, ki so stalnica, vse te malenkosti pa ti dajejo dodaten zagon za naprej,« je poudarila pevka. Zagona za naprej jim zagotovo ne manjka, v glavah namreč že snujejo, česa se bodo lotili v prihodnje. Ena izmed velikih želj je, da bi za skladbe sami pisali besedila ter tako v etno glasbi res pustili svoj pečat.