Tako peč so že v mlajši bronasti dobi uporabljali za žganje keramike, za rekonstrukcijo ravno te peči pa so se odločili, ker gre za najbolje ohranjeno tovrstno peč na območju Slovenije iz prazgodovine, nam je povedala Manca Vinazza, asistentka na oddelku za arheologijo. Poleg peči so zgradili še ognjišče za pripravo hrane, kakršno je bilo najdeno pri Čreti pri Mariboru, vse skupaj pa se navezuje na preddogodke ob letošnji evropski noči raziskovalcev in poteka v organizaciji projekta Humanistika, to si ti. Pred oddelkom za arheologijo v parku na Viču tako nastaja park eksperimentalne arheologije.
Manca Vinazza
Študenti arheologije so zgradili peč po vzoru prazgodovinske peči iz naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu.
Tega projekta se niso lotili le, da bi študenti spoznali načine gradnje, temveč zato, ker je to del obsežnejšega raziskovalnega projekta o življenju v prazgodovini. Julija naj bi začeli glino v tej peči tudi žgati, projekt pa se bo nadaljeval z raziskovanjem prehrane, sestavin in načinov priprave v tem zgodovinskem obdobju. Raziskovanje prehrane bo temeljilo na preučevanju najdb različnih semenk iz prazgodovine, najdenih po celotni Sloveniji. Do sedaj so odkrili predvsem ostanke prosa, pire, boba, lešnikov in različnih vrst mesa.
Peč je bila najdena v bronastodobni naselbini Oloris med arheološkimi izkopavanji pri Dolnjem Lakošu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodi pa, kot menijo arheologi, med arheološka najdišča, ki po svoji pomembnosti presegajo slovenski okvir. Naselje ob potoku Črnec je bilo precej gosto naseljeno v poznem 14. in 13. stoletju pr. n. št., tudi pod vodstvom arheologinje Irene Šavel pa so ga raziskovali sodelavci Pomurskega muzeja iz Murske Sobote (PMMS) in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU iz Ljubljane.
Manca Vinazza
Peč je bila najdena v bronastodobni naselbini Oloris med arheološkimi izkopavanji pri Dolnjem Lakošu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Od nekdanjih stavb v tem naselju so se ohranili tudi sledovi lukenj za vertikalne stojke in deli podrtih sten. V južnem delu Olorisa, kjer je bila raziskana večja površina, se je iz tlorisov dalo ugotoviti, da so hiše stale tesno druga ob drugi, med njimi so bili ozki prehodi. Gre torej za gručasto razporeditev stavb okoli dvoriščnega prostora, kjer se je odvijalo življenje. Tu so odkrili tudi štiri peči, med njimi najbolje ohranjeno peč za žganje keramike iz prazgodovine na Slovenskem, ki so jih lahko v celoti rekonstruirali. Med drugim, piše Šavlova v katalogu ob stalni razstavi PMMS, so v naselju Oloris našli ostanke žit, kamnitega orodja in kamnitih žrmelj, kar kaže, da so se ukvarjali s poljedelstvom. Ena od pomembnejših dejavnosti v naselju pa je bila lončarstvo, kar kažejo ostanki različne keramike.