Da mikrobi zlasti zaradi prekomerne rabe antibiotikov postajajo vse bolj odporni, je znano že dlje časa. Po ocenah WHO zaradi odpornosti mikrobov na antibiotike vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, do leta 2050 pa se bo po njihovih ocenah to število povišalo celo na dva milijona na leto.
Vodja predstavništva pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Melita Vujnović je v izjavi za medije poudarila, da so antibiotiki "čudežna zdravila 20. stoletja". Če vse večja odpornost nanje ne bo zaustavljena, čez 10 let ne bo učinkovitih zdravil za zdravljenje tudi zelo običajnih bolezni. "Ljudje bodo spet umirali zaradi vnetja žrela, tonzilitisa, vnetja slepiča," je opozorila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sestri Hartman Adjei prvič obiskali domovino očeta
Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltinec sta letos prvič obiskali Gano, domovino svojega očeta, ki ga je v Slovenijo pripeljalo igranje nogometa. Srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
Zato je pomembna skrbna uporaba antibiotikov. Bolniki z okužbami z na antibiotike odpornimi bakterijami se namreč lahko pozdravijo le "po naravni poti, kot pred 100 leti", je pojasnila predsednica Nacionalne medresorske komisije za smiselno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Bojana Beović. V posameznih primerih lahko bolnik tudi umre, je opozorila.
Ključna bolnišnična infrastruktura
Svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom se je v ponedeljek začel z evropskim dnevom ozaveščanja o antibiotikih. V UKC Ljubljana je ob svetovnem tednu dopoldne potekalo strokovno srečanje.
Pri preprečevanju prenosa okužb je ključna tudi bolnišnična infrastruktura. Vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Tatjana Mrvič je pojasnila, da so denimo v Skandinaviji bolniške sobe enoposteljne ali največ dvoposteljne. V UKC Ljubljana pa je od več kot 700 sob le 19 odstotkov enoposteljnih.
Dodaten problem je tudi, da vse enoposteljne sobe nimajo sanitarij, pač pa pacienti uporabljajo skupna stranišča. To je dodaten izziv pri preprečevanju širjenja okužb znotraj bolnišnic, tudi okužb z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ob tem je v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič poudaril, da enoposteljne sobe v zdravstvu niso "luksuz", pač pa strokovna norma.
Izboljšanje kapacitet si v UKC Ljubljana obetajo z dograditvijo novega prizidka k infekcijski kliniki, kjer bodo vse sobe eno- ali dvoposteljne. "Seveda pa to ne bo izolacija za vse bolnike v kliničnem centru, ker jo v bistvu do neke mere potrebuje vsakdo, ki pride v bolnišnico, da ne pride do prenosa," je poudarila Beović.
Na pediatrični kliniki UKC Ljubljana so sobe večinoma dvoposteljne, je pojasnil strokovni direktor klinike Marko Pokorn. Poraba antibiotikov med otroci se je na primarni ravni zdravstva po njegovih besedah v zadnjih 15 letih zmanjšala za približno tretjino, saj so pediatri in družinski zdravniki dobro izobraženi. 90 odstotkov antibiotikov namreč otrokom predpišejo ravno na primarni ravni zdravstva.