"V čast mi je, da lahko vodim Nogometno zvezo Slovenije ravno v času, ko slovenski nogomet praznuje visoki jubilej. Od leta 1920 do danes je slovenski nogomet šel skozi različna obdobja, prehodil dolgo pot razvoja in rasti. Veliko je takšnih dogodkov, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Nogomet se je uspešno soočal z različnimi izzivi in prepričan sem, da se bo tudi s trenutnim, pred katerega ni postavljen le nogomet, temveč celotna družba. Pomembno je, da smo enotni, močni v najtežjih trenutkih. Nogomet pa bo iz tega prišel z veliko izkušnjo, ki nam bo pomagala, da bomo še močnejši," je v nagovoru ob obletnici povedal Mijatović.
Pred 100 leti je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del takratne jugoslovanske zveze, in je priznana kot prva prednica NZS. Pod okriljem NZS je danes registriranih več kot 50 000 nogometašinj in nogometašev, 1500 trenerjev in več kot 1000 sodnikov.
Prvotno so na zvezi načrtovali slavnostno akademijo, ki pa je zaradi pandemije novega koronavirusa niso mogli izpeljati. Jo bodo pa predvidoma poskušali jeseni, kot je na spletnem Večeru s predsedniki na Facebook strani zveze dejal prvi mož NZS Radenko Mijatović.
Zdajšnji predsednik je v družbi nekdanjih predsednikov slovenske zveze Rudija Zavrla, ki je tudi častni predsednik, in Aleksandra Čeferina, predsednika Evropske nogometne zveze (Uefe), v spletnem dogodku, nekakšnem nadomestku akademije, pojasnil, da je NZS za praznično leto načrtovala kup prireditev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vlada podprla rekonstrukcijo ljutomerskega zdravstvenega doma
Na sejah vladnih odborov je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila več novih projektov.
Med ključnimi dogodki je bila 31. maja v Ljubljani predvidena tudi reprezentančna tekma z evropskim prvakom in zmagovalcem prve lige narodov Portugalsko. "Tudi to smo morali odpovedati. Ne vemo, kako in kdaj bi jo mogoče odigrali, glede na to, da pričakujemo zgoščen razpored v nadaljevanju leta," je še povedal Mijatović.
Z aprila na predvidoma maj so preložili tudi fotografsko razstavo o stoletnici, medtem ko bodo nogometne večere po medobčinskih nogometnih zvezah ter tudi knjigo 100 let nogometa na Slovenskem in dokumentarni film predstavili pozneje oziroma jeseni.
Sicer pa so se gosti spletnega dogodka NZS spomnili na začetke, ki z ustanovitvijo Ljubljanske nogometne podzveze segajo v leto 1920, pa tudi poznejši razvoj nogometa na Slovenskem, ki je med drugim poskrbel za kar nekaj izstopajočih igralcev, trenerjev, sodnikov in drugih ljudi, pomembnih za to, da je bila Slovenija večino časa na takšen ali drugačen način prisotna na nogometnem zemljevidu.
Na tem se je utrdila tudi s tremi uvrstitvami na velika tekmovanja (EP 2000 ter SP 2002 in 2010), kar pa, kot so se strinjali govorci, ne more biti samoumevno. "To, kar se je nam zgodilo, da smo trikrat igrali na največjih tekmovanjih in še nekajkrat v dodatnih kvalifikacijah, dokazuje, da so bile te generacije igralcev tudi plod dobrega dela trenerjev, selektorjev in tudi večkrat kritiziranega, kar seveda tudi mora biti, dela v klubih," meni Zavrl.
"Nogomet je z naskokom najbolj množičen šport na svetu. In uvrstiti se na neko prvenstvo v nogometu v primerjavi z drugim športom je neprimerljivo. Zame je uvrstitev slovenske vrste na EP ali SP podobno, kot bi v katerem drugem športu prišel v finale EP ali SP. In tega se včasih ne zavedamo," meni Čeferin in dodaja, da je konkurenca v nogometu tako brutalna, da so zanj uspehi slovenske vrste čudež, prav tako pa klubov, predvsem NK Maribor.
"Ko govorimo o rezultatih slovenskih reprezentanc, je nerealno pričakovati, da se bo članska vrsta uvrščala na veliko tekmovanje v nekih krajših intervalih. Ne moremo govoriti o neuspehih v zadnjem obdobju, ki je po drugi strani dalo izjemne izide v klubskem nogometu, predvsem z Mariborom v ligi prvakov in evropski ligi," pa je dodal Mijatović in nadaljeval, da NZS ni samo članska reprezentanca in da žanje uspehe tudi drugje, v futsalu, napredku ženskega nogometa, mlajših selekcijah ...
Zdajšnji predsednik NZS poudarja, da na temeljih tega, kar je bilo narejeno v preteklosti, NZS lahko deluje bistveno bolj sproščeno in v okviru uravnoteženega proračuna skrbi za razvoj nogometa v Sloveniji.
Čeferin pa dodaja, da "imamo odličnega predsednika, odlično ekipo na NZS". "Zaradi tega sem vesel tako osebno kot predsednik Uefe. Bilo bi zelo nerodno, če slovenska zveza ne bi bila dobro vodena. Tako da je prihodnost slovenskega nogometa v naslednjih sto letih blesteča," je optimističen šef Uefe.
S tem se strinja tudi Zavrl in optimizem veje kljub trenutnemu nogometnemu mrku zaradi koronavirusa. "Kaže, da se bodo vadbe začele kmalu, tudi tekmovanja, pa čeprav v prvi fazi brez gledalcev. Ker slovenski nogomet ni na taki proračunski ravni kot svetovni, tudi izgube ne bodo tako velike in se bo lažje pobral," meni Mijatović.
Za širšo raven pa je prihodnost "napovedal" Čeferin: "Koronavirus je popolnoma zaustavil družbo, od vseh industrij je ena, ki se je čisto ustavila, nogomet. Ta bo utrpel precejšnje posledice, ampak se bo tudi prvi dvignil. Nogomet je pozitivna energija, šola življenja, ljudje ga radi spremljajo, ga pogrešajo, zato mene za prihodnost nogometa ni strah. Ne strinjam se z apokaliptičnimi napovedmi, da ne bo več tekem na stadionih, polnih gledalcev, in podobno. Nekaj časa bo trajalo, da bodo stvari spet normalne, ampak nogomet bo kmalu spet dobri stari nogomet."
