Nogometna zveza Slovenije (NZS) vsako leto na predlog posamezne medobčinske nogometne zveze na redni letni skupščini podeli priznanja za opravljeno delo v nogometu. Med dobitniki iz Pomurja sta bila letos tudi Emil Balek in Branko Prelec iz Šalovec, oba več desetletij člana Nogometnega kluba (NK) Šalovci in vrsto let člana upravnega odbora, Balek je bil leta 1976 tudi med ustanovitelji kluba. »Prišel je čas, da se umakneva in mlajši generaciji dava priložnost za mesto v upravnem odboru. Na zadnjem letnem občnem zboru, kjer smo volili novo vodstvo, je predsednik kluba Andrej Žido predlagal, da bi nama podelili posebno priznanje,« je povedal Prelec. Občnega zbora se je udeležil tudi Danilo Kacijan, predsednik Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Murska Sobota in podpredsednik NZS, ki je predlog predsednika kluba podprl. »Brez Emila Baleka in Branka Prelca si je težko predstavljati nogomet v tistem kraju. Oba sta si nedvomno zaslužila to plaketo, saj velikokrat premalo cenimo ljudi, ki so toliko naredili za razvoj nogometa in delovanje kluba. MNZ Murska Sobota že dolga leta nagrajuje predvsem tiste, brez katerih nogometa ne bi bilo,« je povedal Kacijan, dobitnika plakete pa sta dodala, da jima to priznanje pomeni ogromno. »Plaketi predstavljata vsa leta dela, časa in truda, vloženega v klub. Lepo je, ko to prepoznajo na državni ravni, saj domačini morda premalokrat vidijo vsa prizadevanja.«
Domači klub, za katerega Prelec in Balek stiskata pesti, jima je, kot pravita, dal veliko, tudi sama pa sta zanj žrtvovala veliko časa. »Spomnim se, da smo klub ustanovili z denarjem, ki smo ga zbrali ob postavitvi šrange, ko se je poročila naša sovaščanka. Približno dvajset enako mislečih se nas je zbralo. Pravnoformalno smo ustanovili klub, vseskozi pa smo imeli tudi podporo vodstva tukajšnje osnovne šole. Prvi predsednik kluba je bil takratni ravnatelj Jože Čerpnjak,« je povedal Balek, ki je nekoč tudi igral za klub, po poškodbi pa je opravljal različne funkcije. Med drugim je bil štiri leta predsednik kluba, do letos pa vseskozi član upravnega odbora. Nekaj let po ustanovitvi kluba se mu je pridružil tudi Prelec, ki je v klubu opravljal delo sekretarja, bil je tudi tehnični vodja članske ekipe. »Včasih smo imeli le mladinsko in člansko ekipo, sedaj pa imamo kar pet mlajših selekcij. To si štejemo v čast, saj imamo na igrišču tudi čez šestdeset otrok iz različnih okoliških vasi,« pove sogovornik. Kot je dodal, so za uspeh pri delu z mladimi zaslužni predvsem trenerji, posebej je omenil Roka Grkiniča in Leona Banka, pa tudi Aleša Šeböka, ki vseskozi sodeluje pri delu z mlajšimi selekcijami in pri članski ekipi. »Posebnost našega kluba je, da vodstvo in igralski kader sestavljajo ljudje iz različnih okoliških vasi in občin. Predsednik ni domačin, kar je verjetno prej izjema kot pravilo, tudi člani upravnega odbora so iz celotne občine. Lahko rečem, da postaja klub res občinski, ni zgolj šalovski.« Prelec in Balek še vedno skrbita, da je po odigranih tekmah na domačem igrišču vedno manjša pogostitev. Po njunem mnenju so tudi zato odnosi med igralci, vodstvom, klubskim kadrom in navijači tako dobri in pristni. »To smo začeli mi, kasneje so nas začeli posnemati tudi drugi klubi, kar si štejemo v čast. Lahko še povem, da je na naših tekmah tudi vedenje do sodnikov vedno na visokem nivoju, ne nazadnje smo kot klub prejeli številne nagrade za ferplej. Tak nivo profesionalnosti in dobre organiziranosti je za lokalni klub redkost,« pove Branko Prelec.
Dobitnika plakete sta zelo hvaležna tudi svojima družinama, ki sta ju vsa ta leta podpirali. Kot sta povedala, so prilagajali kosila in družinska praznovanja tekmam domačega kluba. »Včasih smo se doma nekaj dni malce bolj grdo gledali. Že zaradi službe, ki sem jo opravljal, sem bil veliko zdoma, potem pa je bil tu še nogomet. Ko je bila tekma doma, smo se sestali že v soboto in postorili kakšna dela na igrišču. V nedeljo dopoldne smo pripravljali vse za pogostitev, popoldne je bila še tekma, zato so bili konci tedna rezervirani za nogomet,« pojasnjuje Emil Balek. V klubu bosta sogovornika ostala ter vodstvu in igralskemu kadru pomagala, kolikor bo v njunih močeh. Zagotovo pa bosta tudi v prihodnje obiskovala tekme, ki jih bo igral NK Šalovci.