V klubu, ki je bil nekoč voden z veliko stihije, namreč nikoli niso uradno zaznamovali ne osemdesetletnice ne sedemdesetletnice, pa tudi nekaterih drugih jubilejev ne. Edini, ki se je spomnil na te pomembne datume, je bil naš že od leta 2003 pokojni novinarski kolega in nekdanji odlični nogometaš Feri Maučec, ki je ob teh jubilejih napisal in izdal priložnostno knjižico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Zaradi njih klub še diha in živi
Z malce pretiravanja pa še lahko dodamo, da brez njih ne bi bilo vsega tega uspeha in razvoja najbolj priljubljenega pomurskega kluba, kot smo mu bili priča v zadnjih desetih letih. Navijači Mure Andrej Bedek, Zlatan Cerić - Jaro, Aleš Cipot, Simon Horvat, Aleš Ščančar, Drago Škaper in Zvonko Žekš so prispevali levji delež, da se je junija 2014 priredila slavnostna akademija ob devetdesetletnici NK Mura in organiziranega nogometa v Murski Soboti. S tem so sprožili pravi plaz, ki se je nadaljeval v uspešno zgodbo o sodobnem razvoju kluba. Človek se lahko samo vpraša, kako bi se vse skupaj odvilo, če jih takrat ne bi bilo in ne bi nihče sprožil pobude za uradno praznovanje.
Takrat pa je dvesto petdeset gostov v Gledališču Park konec slavnostne akademije pričakalo na nogah in z glasnim petjem Murine himne legendarne zasedbe Trifrtalenadesejt, ki je nastopila na prireditvi. Na akademiji je bil premierno prikazan dokumentarni film, ki je bil kot sprehod po pestri zgodovini kluba iz Fazanerije z zanimivimi sogovorniki. Polurni film, ki ga je pripravil Zvonko Žekš, z arhivskimi posnetki in pronicljivim besedilom je marsikomu na lice zvabil solze.
Damir Banfi, takratni predsednik kluba, je povedal, da bi bila zgodovina Mure skoraj zagotovo drugačna, če bi ti, ki so v preteklosti delali v klubu, imeli energijo teh nekaj navijačev, ki so pripravili akademijo. »Prav dejstvo, da nekateri še vedno nosijo Muro v srcu, je dokaz, da ta klub še diha in živi, kljub vsemu, kar je prestal,« je poudaril Banfi.
Treba se je zavedati, da je bila Mura leta 2014 še v tretji ligi. A kljub temu je Danilo Kacijan, predsednik Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Murska Sobota, takrat poudaril, da je Mura na vrhu piramide nogometa v Pomurju in da še vedno ob Mariboru in Olimpiji pomeni največ v slovenskem nogometu. Zato se mora čim prej vrniti tja, kamor sodi, to je v prvo ligo. Kacijan je Banfiju izročil priznanje in dodal, da so prihodnost nogometa v Pomurju mladi, tako da je usmeritev nogometne šole pravilna.
Slavnostni govornik na akademiji je bil takratni župan Anton Štihec, ki je povedal, da je lokalna skupnost vedno podpirala in stala ob strani nogometu v Murski Soboti, zato si želijo, da bi se klub vrnil na pota stare slave. »Mura ima velik simbolni pomen ne le za Mursko Soboto, ampak za vse Pomurje in še širše, zato je prav, da se tradicija nadaljuje.« Tudi on je Banfiju podelil priznanje, zahvale pa so podelili tudi sami organizatorji akademije. Prejeli so jih MNZ Murska Sobota, NZS in Mestna občina Murska Sobota. Zahvalo vsem nogometašem, funkcionarjem in delavcem pri Muri je prevzel Ljubomir Deškovič, takrat še najstarejši živeči nogometaš in funkcionar Mure, ki je danes tudi že pokojni. Aleš Horvat, predstavnik navijaške skupine Black Gringos, ki je prav tako bila gost akademije, je prevzel zahvalo vsem navijačem Mure, ki so ponos iz Fazanerije spremljali in podpirali na tekmah v Sloveniji in tujini.
Nekaj dni pozneje je bila še v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota priložnostna razstava ob devetdesetletnici Mure, ki sta jo pripravila Cerić in Ščančar. Na razstavi je bilo prikazano arhivsko slikovno gradivo in pisni zapisi ter kosi športne opreme, seveda črno-bele barve.
Vse je bilo prostovoljno
Vsi pobudniki takratnega praznovanja so se sedaj znova zbrali prvič po desetih letih. Najverjetneje so bili kdaj v tem času že vsi naenkrat na domači tekmi Mure, vendar so bili razpršeni po različnih delih stadiona. Tokrat pa je bil klubski bar Mure pravo prizorišče, da so se skupaj spomnili dogajanja in pripetljajev pred desetimi leti. Najbolj presenetljivo je, da so vse skupaj pripravili brezplačno in brez kakršne koli zahteve po plačilu ter da jim nihče v vsem tem času ni podelil kakšne zahvale ali se jim vsaj javno zahvalil. »Spomnim se, ko smo prvič prišli z idejo o praznovanju devetdesetletnice v klubske prostore. Predsednik Banfi je bil nad njo takoj navdušen, nekdo v pisarni pa je že na začetku pripomnil, da nam za to ne morejo plačati. Pomirili smo ga, da vse to delamo prostovoljno,« je Ceriću še sedaj v mislih prvi obisk.
»Radi bi poudarili, da je najbolj pomembno, da vsega tega nismo naredili, da bi se sami izpostavljali, ampak zato, ker imamo vsi črno-belo srce,« poudarja Žekš. Cipot si je z akademije najbolj zapomnil, kako so obiskovalci obnemeli in bili ganjeni, saj niso vedeli, kakšen bo program prireditve. »Prav kurjo polt si dobil in moram priznati, da so se tudi meni nabrale solze v očeh.« Horvat ni pozabil na pretresenost nekdanjih nogometašev in funkcionarjev, ko so jih pred akademijo poklicali in jih prosili, če bi sodelovali na prireditvi. »Dejali so, da se do takrat še nihče ni spomnil na njih in da jih je naš poziv zelo presenetil.« Ob tem Horvat opozarja tudi na razstavo o zgodovini Mure, ki bo postavljena konec tega aprila ali v začetku maja v Slovenski ulici v Murski Soboti.
Zanimiv je odgovor Škaperja na vprašanje, ali so si leta 2014 predstavljali, kako daleč se bo v naslednjem desetletju razvil klub in njegova infrastruktura. »Smo. Upali in želeli smo si, da bi nastalo nekaj takega. Ne samo to, pričakovali smo, da bo storjenega še več, kot je bilo doslej.« Bedek dodaja, da s Škaperjem, s katerim spremlja tekme v Fazaneriji, v šali večkrat pravita, da so navijači, kot sta onadva, ogrožena vrsta. »Včasih se počutiva kot tiste živali, o katerih govorijo v dokumentarcih po televiziji. Zato bi bilo lepo, če bi se v bližnji prihodnosti res kdo spomnil tudi na nas in se nam morda javno zahvalil.« Mogoče bo priložnost ravno za to ob praznovanju stoletnice kluba to poletje. »Mogoče nam podarijo te retro drese, ki so nastali za to priložnost,« se zasmeji Škaper. »Spominjam se, koliko ljudi je nekoč ostajalo v Fazaneriji po tekmah, danes pa se ljudje kar hitro porazgubijo, zato si želim, da bi se takšno druženje spet povrnilo,« pravi Ščančar, ki je bil tudi eden od prvih vodij navijaške skupine Black Gringos v samostojni Sloveniji.
Vse omenjene v tej sezoni najbolj skrbijo in žalostijo slabši rezultati Mure, zato pravijo, da so od stabilnejšega finančnega poslovanja kluba pomembnejši izidi in predstave nogometašev na igrišču, saj bo ob boljših rezultatih in igrah takoj več druženja in živahnosti v Fazaneriji, okolju, kjer se diha črno-beli zrak.