Damjan Gajser je v sezoni 1994/95 z Muro kot nogometaš prvič v zgodovini zaigral v evropskem tekmovanju in sploh prvič osvojil kakšno lovoriko za klub, to je bil pokal Nogometne zveze Slovenije. Petindvajset let kasneje je pokal za pokalnega prvaka dvignil še kot pomočnik trenerja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Z Gajserjem smo pred dnevi opravili intervju, ki bo objavljen v četrtek, 31. julija, v Vestnikovi prilogi Pen.
»Če bi mi kdo pred začetkom moje kariere dejal, da se bo to zgodilo, mu ne bi nikoli verjel. Res je – moji karieri nogometaša in pomočnika trenerja sta nedvomna močno povezani z Muro. Še danes se spomnim slavja iz maja 1995. Moj motivacijski govor moštvu in igralcem pred letošnjim finalom na Brdu je zato potekal nekako tako: Ko boste osvojili pokal, v kar ne dvomim, vam bodo pripravili sprejem, ki se ga boste zapomnili za vse življenje.«
Gajser je v pogovoru razkril tudi, kako je prišlo do sodelovanja s Šimundžo in Muro? »Ko je Ante dobil ponudbo za vodenje Mure, me je vprašal, ali bi mu pomagal. Sam sem že pred tremi leti imel drugačne načrte. Že takrat sem nameraval postati glavni trener, vendar je splet okoliščin nanesel drugače. Ponudbo sem nato sprejel, ker je šlo tudi in predvsem za Muro in Mursko Soboto. Če bi šlo za katerikoli drugi klub v Sloveniji, se verjetno ne bi odločil, da bom prevzel naloge pomočnika trenerja.«
Zdaj bo očitno Gajser res začel samostojno pot. »Glavni trener želim postati, ker vem, da obvladam stvari. Ne želim biti prepotenten ali aroganten. Veliko sem v svoji karieri vlagal vase in se izobraževal. Ko bom dobil priložnost, vem, da jo bom izkoristil z obema rokama.«