Slovenska odbojkarska reprezentanca se bo še drugič v štirih letih borila za kolajne na evropskem prvenstvu. Pred štirimi leti v Bolgariji je s srebrom opozorila nase odbojkarsko javnost, ki pa vseeno ni pričakovala, da bo to ponovila tudi letos. Ne zaradi tega, ker ne bi spadala med najboljše reprezentance, ampak zaradi dejstva, da je v četrtfinalu izločila branilko naslova in zmagovalko letošnje lige narodov, Rusijo, ki je bila še pred dnevi videti nedotakljiva. Prejšnji teden v predtekmovalni skupini je Slovenijo gladko premagala in prav nič ni kazalo, da bi lahko bilo čez nekaj dni drugače.
Toda strokovnjaki so že nekajkrat opozorili, da je v odbojki vsaka tekma drugačna. Konec koncev so lahko tudi Slovenci na tekmi proti Severni Makedoniji videli, da lahko srce in glava premagata tudi kakovost. In mnogi so menili, da se nekaj takega lahko ponovi tudi na tekmi med Slovenijo in Rusijo. Gostitelji tekmeca do zdaj še nikoli niso premagali, mnogi menijo, da bi jo v desetih tekmah le enkrat, slovenski navijači, ki so spet napolnili Stožice, pa so bili prepričani, da se to lahko zgodi v najboljšem možnem trenutku. Tokrat.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Black Gringosi z ostrim sporočilom klubu, zadnji dve tekmi bodo bojkotirali
Kaj je bil vzrok protestnega odhoda navijaških skupin?
Vedelo se je, da se bo moralo za to "poklopiti" marsikaj. Slovenci bi morali pokazati popolno predstavo, ruski stroj pa ne bi smel biti dovolj podmazan, njegovi igralci ne bi smeli imeti najboljšega dneva. In ravno to se je zgodilo. Slovenci so na igrišču pustili srce, za njih izgubljene žoge ni bilo, bili so natančni pri podajah. Servisi bi morali biti orožje Rusov, a so bili Slovencev, vse to pa je prineslo fantastično zmago in četrtkovo polfinale s Poljsko, svetovnim prvakom. V Ljubljani bo tako na sporedu še en spektakel.
Na igrišču se je hitro dalo videti, da so se Slovenci od prve medsebojne tekme naučili, kako se kosati s tekmecem. Bili so precej bolj natančni, kar dokazuje dejstvo, da so prvi blok dobili šele za rezultat 18:18, do takrat pa so imeli pobudo. Predvsem zaradi servisov Jana Kozamernika, Klemna Čebulja in Mitje Gasparinija. Že tretji as slednjega je Slovenijo pred končnico spet povedel v vodstvo z dvema točkama razlike (20:18), tako prednost so imeli tudi pri izidu 23:21, potem pa so Rusi storili napako za tri zaključne žoge domačih. Ko so zapravili prvi dve, je marsikdo v dvorani pomislil, da se ponavlja zgodba iz prvega niza tekme proti Bolgariji, a se tudi z malo sreče ni, Alen Pajenk je s prvim tempom slovenskemu moštvu priboril vodstvo z 1:0.
Čebulj in Kozamernik sta v drugem nizu nadaljevala z odličnim izvajanjem začetnih udarcev, posledica tega je bilo vodstvo s 6:1, toda Viktor Poletajev je vrnil na enak način, s tem pa svojo ekipo popeljal le na točko zaostanka. A tudi Slovenci so hitro vrnili udarec, po bloku Kozamernika prišli do vodstva 14:9. Rusi so se pred končnico nekajkrat povsem približali, toda tekmec je ob pomoči čudovitega občinstva vedno našel rešitev in spet pobegnil. Na koncu mu je šlo na roko tudi nekaj napak ruskih odbojkarjev, po katerih je bilo njihovih upanj v tem nizu konec.
Se pa je pri ruskih igralcih videl šok ter jeza, ki se je na začetku tretjega niza izrazila v silovitem začetku. Povedli so s 7:1 in 9:2, slovenski selektor Alberto Giuliani se je odločil, da zamenja podajalca in korektorja, namesto Dejana Vinčića oziroma Gasparinija sta v igro vstopila Gregor Ropret in Tonček Štern. Menjava je imela kratkotrajen učinek, z asom Tineta Urnauta so se Slovenci približali na pet točk zaostanka, ob konca niza, ko sta se Vinčić in Gasparini že vrnila v igro, tudi na tri (21:24), več pa ni šlo.
Ne v tretjem nizu, zato pa so spet blesteli v četrtem. Postopoma so večali prednost, as Pajenka je pomenil vodstvo s 14:10, nato so Rusi naredili še nekaj napak in na semaforju se je svetilo 18:12. Gosti so uvideli, da bodo morali še več tvegati s servisi, nekateri so jim uspeli, po asu Poletajeva so prišli do izida 20:17, toda več jim domači niso dopustili. As Gasparinija za 24:19 je že dokončno napovedal slavje, ki ga v Stožicah že dolgo ni bilo, dokončno pa ga je potrdil prav Gasparini, ne s servisom, ampak napadom.