Stefan Kuntz
Stefan Kuntz je selektor nemške selekcije U21, v spominu večine nogometnih navdušencev pa bo najverjetneje ostal kot izjemno agresiven, energičen in močan napadalec kluba 1. FC Kaiserslautern, za katerega je na 170 nastopih dosegel kar 75 golov. Kuntz se je rodil 30. oktobra 1962 v Neunkirchnu in tam tudi začel nogometno pot, ki ga je nato vodila do Bochuma, Bayerja iz Uerdingena in Kaiserslauterna. Zatem se je eno leto preizkušal v tujini pri Bešiktašu v Turčiji. Po vrnitvi v Nemčijo je igral za Arminio iz Bielefelda, za katero je na 65 nastopih dosegel 25 zadetkov. Prvoligaško kariero je sklenil pri Bochumu, nato pa še nekaj časa igral v klubih v nemških nižjih ligah. V nemško člansko reprezentanco je bil vpoklican leta 1993, do leta 1997 je zanjo na 25 tekmah prispeval šest golov. Kot trener je deloval med drugim pri moštvu Karlsruher SC in Waldhof Mannheim, bil je tudi športni direktor in predsednik Kaiserslauterna. Iz tega obdobja je tudi zanimiva anekdota. V okviru akcije za povečanje priljubljenosti kluba in obiska domačih srečanj je sprva nenapovedano sedel v blagajniško hišico pred stadionom in kar sam prodajal vstopnice obiskovalcem, ki so bili seveda zelo presenečeni, ko so videli, kdo sedi na blagajniškem stolčku. Kuntz je postal selektor mlade nemške izbrane vrste leta 2016, že naslednje leto je Nemčija z zmago nad Španijo z 1 : 0 v finalu na Poljskem postala evropska prvakinja.
Adrian Mutu
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(POGOJ MLAJŠIH SELEKCIJ V POMURSKI LIGI) Popuščanja ne bo, Kacijan in Režonja nočeta biti predsednika, za katerima ne bo več nogometa
»Zdaj sva osovražena, ker sva postavila pogoje, vendar če teh ni, ne bo na dolgi rok nič ostalo,« se je povedno izrazil prvi mož lendavske MNZ Slavko Režonja, ki je z Danilom Kacijanom postavil pogoj, da mora klub imeti mlajše selekcije, če želi napredovati ligo višje. Spremembe so bile potrebne za dobrobit klubov in njihov obstanek. Kaj pravijo v klubih in nogometnih šolah ter kako odgovarjata na pomisleke, da bo zaradi tega manj klubov?
Adriana Mutuja so si ljubitelji nogometa najbolj zapomnili kot igralca romunske članske reprezentance. Njen dres je nosil kar štirinajst let, v tem obdobju je na 77 tekmah dosegel 35 zadetkov. Neizbrisen pečat v klubskem nogometu pa je pustil pri Fiorentini, za katero je zbral kar 112 nastopov, ob tem pa se 54-krat vpisal med strelce. V italijanski prvi ligi je igral še za Inter, Verono, Parmo, Juventus in Ceseno, v Angliji za Chelsea, v Franciji pa za Ajaccio. Danes 42-letni Mutu je nogometno pot začel pri romunskem klubu Argeș Pitești, nadaljeval pa jo je pri Dinamu iz Bukarešte. Igralsko kariero je tudi sklenil v Romuniji. Lahko bi dosegel še več, kot je, vendar so njegove bleščeče trenutke zasenčile težave z mamili. Štirikrat je bil razglašen za romunskega igralca leta, leta 2003 je bil celo nominiran za najboljšega nogometaša Evrope, a je kmalu zatem padel na dopinškem testu, zaradi česar ga je Chelsea brcnil iz svojih vrst. Selektor mlade romunske reprezentance je postal leta 2019.
Igor Bišćan
Tudi Igor Bišćan je tako kot Adrian Mutu star 42 let. Slovenci se ga spominjamo kot nedavnega trenerja ljubljanske Olimpije, s katero je leta 2018 osvojil dvojno krono: naslov državnega in pokalnega prvaka. Kljub temu ga je kontroverzni predsednik kluba Milan Mandarić odpustil, čeprav so si tudi igralci želeli, da bi Bišćan ostal trener.
Kot nogometaš je ta v Zagrebu rojeni Hrvat zaslovel pri Liverpoolu, s katerim se je leta 2005 veselil naslova najboljšega kluba v ligi prvakov. Bišćan je svojo igralsko pot začel in končal pri zagrebškem Dinamu, v tujini pa je igral še za Panathinaikos iz Aten. Petnajstkrat je oblekel dres hrvaške članske reprezentance. Leta 2003 je na pripravah brez dovoljenja zapustil tabor izbrane vrste, zato ga je domača nogometna zveza suspendirala, sam pa je dejal, da ne bo nikdar več igral za izbrano vrsto.
Trenersko pot je začel leta 2016 pri Rudešu in ga naslednje leto popeljal v hrvaško prvo ligo. Tako si je prislužil pozornost Olimpije, po službovanju v Ljubljani je bil še trener pri Rijeki, kjer pa ga navijači niso najbolje sprejeli, saj so se še spominjali njegovih provokativnih dejanj v dresu Dinama. Vseeno je Rijeka leta 2019 pod njegovim vodstvom zmagala v hrvaškem pokalnem tekmovanju, v prvenstvu pa končala na drugem mestu. Kmalu zatem je Bišćan zamenjal Nenada Gračana na položaju selektorja hrvaške reprezentance U21 in si po uvrstitvi na evropsko prvenstvo prislužil pohvale domače javnosti.
Zoltan Gera
Danes 41-letni Zoltan Gera iz Pecsa se je kot igralec najbolj uveljavil v reprezentanci, za katero je na 97 nastopih dosegel 26 golov, in kot dolgoletni član Ferencvarosa iz Budimpešte. Na Madžarskem je igral še za Pecs, v Angliji pa za Fulham in West Bromwich Albion. Za najboljšega madžarskega nogometaša je bil razglašen v letih 2002, 2004 in 2005, leta 2010 pa pri Fulhamu za najboljšega klubskega igralca sezone. Znan je bil po »škarjicah« in akrobatskem proslavljanju svojih zadetkov. Leta 2018 je končal igralsko kariero, naslednje leto pa že prevzel madžarsko mlado izbrano vrsto.
Gera je goreč pripadnik posebne veje Evangeličanske cerkve na Madžarskem, za katero pravi, da mu je rešila življenje, saj mu je pomagala opustiti uničujoč življenjski slog, v katerega je zapadel zaradi kriminala in uživanja mamil.
Rui Jorge
Portugalski selektor Rui Jorge, s celotnim imenom Rui Jorge de Sousa Dias Macedo de Oliveira, ima v svoji domovini celo viteški naslov. Rodil se je 27. marca 1973 v mestu Vila Nova de Gaia blizu Porta. Za nogometni klub Porto je kot levi branilec zbral 85 nastopov, na Portugalskem pa je igral še za Sporting, kjer je na 192 tekmah dosegel pet golov, Rio Ave in Belenenses. Kot portugalski članski reprezentant je bil udeleženec svetovnega prvenstva leta 2002 in dveh evropskih prvenstev.
Potem ko je bil leta 2009 trener Belenensesa, je že naslednje leto prevzel položaj selektorja portugalske reprezentance U21 in lani na tej funkciji proslavil že desetletje delovanja, s čimer je postal selektor mlade izbrane vrste z najdaljšim stažem sploh, ne samo na tem evropskem prvenstvu.
Milenko Ačimović
Kar koli že bo selektor slovenske reprezentance U21 dosegel na tej funkciji, je jasno, da se ga bodo ljubitelji nogometa najbolj spominjali po zadetku, ki ga je leta 2000 na stadionu za Bežigradom dosegel s polovice igrišča na kvalifikacijskem srečanju z Ukrajino in z njim veliko pomagal k prvi uvrstitvi članske reprezentance Slovenije na evropsko prvenstvo. Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu leta 2002 in dosegel en gol na tekmi s Paragvajem. Skupno je za Slovenijo na 74 nastopih zabil 13 zadetkov. Za pomurske ljubitelje nogometa je zanimiv podatek, da je imel reprezentančni debi ravno v Murski Soboti. To je bilo 22. aprila 1998 na pripravljalnem srečanju Slovenije in Češke (1 : 3).
Ačimović se je rodil 15. februarja 1977 v Ljubljani. Mladinsko nogometno pot je začel pri Olimpiji, kot član pa je igral za Železničar iz Ljubljane, Olimpijo, Crveno zvezdo (34 golov na 102 nastopih), Tottenham, Lille (z njim je bil drugi v francoskem prvenstvu leta 2004 in udeleženec lige prvakov), Al-Ittihad in dunajski Rapid (30 golov na 101 nastopu). Kot trener še nima izkušenj in je vodenje mlade slovenske izbrane vrste prevzel šele lani, potem ko je Nogometna zveza Slovenije s tega položaja odstavila Primoža Gliho.