Sobota, 6. aprila
Zbudim se rahlo utrujen, saj sva z dekletom prišla pozno zvečer z avtom iz Benetk, kamor sva priletela iz Manchestra. Do Manchestra sva potovala z vlakom iz Liverpoola, kjer sva bila med 2. in 5. aprilom. Naporna pot! Zajtrkujeva, pregledujeva fotografije in se pogovarjava o izkušnji v Liverpoolu. Prva fotografija seveda popoln angleški zajtrk. Mmm, kako je to dobro, takšen zajtrk bi lahko imel vsak dan, pa se ga verjetno ne bi naveličal. Sledijo znamenitosti, ki sva si jih ogledala. Kip Beatlov, obalno območje Royal Albert Dock, cerkev sv. Luke, ki je bila bombardirana v drugi svetovni vojni in je ostala brez strehe, katedrala, ki je ena največjih katedral na svetu in ima tudi največje delujoče cerkvene orgle na svetu, Liverpoolov muzej, Cavern Club ... Na koncu pa prideva do fotografij in videov s tekme med Liverpoolom in Sheffield Unitedom, ki sva se je udeležila, in kar naenkrat se mi naježi koža. Film se mi zavrti nazaj in spet vidim, kako se z avtobusom, polnim navijačev v rdečih dresih, peljemo do Anfielda (stadiona Liverpoola), kako v pivnicah in pred stadionom vse generacije iz vseh možnih držav dihamo in čutimo eno, pojemo navijaške pesmi, spet se vidim na Kopu (glavna navijaška tribuna), kako na ves glas pozdravljamo vsako potezo igralcev, znova začutim tisti adrenalinski sunek, ko je Mac Allister zabil za vodstvo.
Nakar se predramim, okrog mene ni več slabih sto tisoč navijačev in nisem v Liverpoolu, doma sem, z dekletom v najinem najemniškem stanovanju. Niti se pošteno ne zavem, da sem doma, mi dekle pove, da je zasledila nagradno igro, ki jo prireja prepoznavna znamka športne prehrane Proteini.si. Preverim, kako poteka nagradna igra. Od začetka aprila do začetka maja je po vsaki tekmi Liverpoola novo vprašanje, na katero odgovarjaš. Izbirajo tedenske nagrajence, na koncu pa si v igri za žrebanje treh glavnih nagrad, pri čemer je prva nagrada dve vstopnici za zadnjo Kloppovo tekmo na klopi Liverpoola in dve nočitvi v hotelu Radisson Blu Liverpool. Pri tej nagradni igri bom zagotovo sodeloval, se v hipu odločim, če kakšnega odgovora ne bom vedel, bom že poguglal. Tako sem v slabem mesecu dni odgovoril na vseh šest vprašanj (brez strica Googla!). Čeprav nisem bil tedenski nagrajenec, sem še vedno po tihem upal, da bom izžreban za eno od treh glavnih nagrad.
Ponedeljek, 6. maja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Prva budilka zazvoni ob 5.50, naslednja ob 5.55 in zadnja ob 6.05. Vstanem, grem v kuhinjo, popijem slabega pol litra vode in si pripravim zajtrk, jutranja rutina. Tokrat sem si na kruh namazal arašidovo maslo. Po zajtrku si umijem zobe in se uredim za službo. Dan kot vsak drug, dokler ne dobim obvestila, da sem prejel elektronsko sporočilo od neznane osebe. Imena in priimka ne poznam, vendar sem v naslovu sporočila videl napisano Osvojili ste GLAVNO NAGRADO.
Najprej pomislim na lažna sporočila, ki krožijo, nakar se za sekundo ustavim in si rečem »Pa ne da bi? Jaz?!« Odprem sporočilo in vidim zapisano: »Pozdravljeni, ker ste pravilno odgovorili na eno od nagradnih vprašanj v nagradni igri LFC, ste dobitnik glavne nagrade …« Kaj? Jaz?! Res???? Od veselja sploh nisem v celoti prebral sporočila, takoj sem naredil posnetek zaslona in ga poslal dekletu. V naslednjem trenutku sva že gledala letalske povezave za tiste datume. Rezervirala sva polet iz Budimpešte v Liverpool in dodatno prenočitev v hotelu zaradi letalske povezave. Seveda sem se s to nagrado pohvalil prijateljem, soigralcem, družini … Bil sem neizmerno vesel in komaj sem čakal ta dan, ko bom spet na Anfieldu med »rdečo družino«.
Petek, 17. maja
Dan se je začel povsem običajno, jutranja rutina, služba ... Popoldne pa me začne rahlo skrbeti, saj še vedno nisem prejel vstopnici za nogometno tekmo, letalo imava že naslednji dan, čez dva dni pa je poslovilna tekma. Po službi napišem elektronsko sporočilo isti osebi, ki mi je poslala, da sem dobil nagradno igro. Vprašam, kdaj lahko pričakujem vstopnici za tekmo. Odgovor sem dobil čez pol ure, teh 30 minut se mi je zdelo kot večnost. Odgovor je bil, da bi vstopnice že morale biti v elektronskih sporočilih. Panika. Srce mi je razbijalo, kot bi odtekel maraton. V tistem trenutku prejmem sporočilo kluba Liverpool. Vstopnica za tekmo je prispela! In to kakšna, »hospitality ticket«, kar pomeni, da imava všteto hrano in pijačo na stadionu pred tekmo. Veselje! Naslednji dan je sledil polet iz Budimpešte v popoldanskih urah.
Nedelja, 19. maja
Z dekletom se zbudiva v hotelu v središču Liverpoola, to je dan, ki sem ga tako nestrpno pričakoval, po drugi strani pa dan, za katerega sem upal, da se ne bo zgodil tako hitro – Jürgen Klopp po tej tekmi ne bo več trener Liverpoola. Človek, ki je Liverpool vrnil na nogometni zemljevid, človek, ki je po tridesetih letih suše vrnil naslov angleškega prvaka v Liverpool in prinesel številne trofeje klubu. Človek, ki zase pravi, da je normalen (The normal one), vendar je vse prej kot to, je legenda kluba in eden največjih, ki so sedeli na klopi Liverpoola – Jürgen Norbert Klopp.
Vedel sem, da bo čustveno, da bodo čustva med tekmo in po njej na vrhuncu ne glede na rezultat. Pogledam skozi hotelsko okno, po ulicah je že precej ljudi oblečenih v rdeče drese. Čuti se, da je danes ta posebni dan. Opoldne se dobimo s prijatelji iz Prekmurja v lokalu v središču mesta, popijemo pivo in se počasi odpravimo z avtobusom proti stadionu. Pred stadionom je več deset tisoč navijačev brez vstopnic, ki so prišli samo zato, da vidijo avtobus z igralci in Kloppom. Sprejem avtobusa je bil, kot da bi pravkar osvojili ligo, ulice okrog stadiona so bile nabito polne, vsake toliko je nekdo prižgal rdečo baklo in z vseh strani se je slišala pesem, namenjena legendarnemu trenerju.
Čas je bil, da se odpraviva na stadion. Ko prideva skozi vse kontrolne točke, prideva do Carlsberg lounga, kjer sva si vzela hrano in pijačo. Do tekme je še kakšne pol ure, počasi se odpraviva na tribuno. Igralci prihajajo na ogrevanje, malo za njimi pa pride na igrišče Klopp, spet evforija, tribune zaživijo. Kurja polt! Čas je za tekmo, zapoje se You'll never walk alone, med tekmo pa še drugi navijaški napevi. Tekma se bliža koncu, jasno je, da bo Liverpool zmagal, vendar to ni nikogar zanimalo, saj tekma ni odločala o ničemer. Po tihem smo vsi čakali na najtežji del, slovo od Kloppa.
Tekme je konec, spet se poje Kloppova pesem, cela tribuna na ves glas, od najmlajših do najstarejših, iz vsega sveta, za Kloppa! Pojemo in ploskamo, čustva so na vrhuncu, nakar se zapoje himna You'll never walk alone. Kdor do takrat ni spustil solze, jo je takrat zagotovo. Po eni strani si vesel in srečen, da si lahko del nečesa tako zgodovinskega, po drugi strani pa žalosten, da se poslavlja takšen človek, kot je Klopp. Nato je šel še zadnjič do glavne navijaške tribune in udarjal v zrak s pestjo kot po vsaki zmagi, s tribun pa je ob udarcih s pestjo donelo »Yeeees, yeeeees, yeeeees, yeeees«, še zadnjič …
Dan se je sprevrgel v noč, v ponedeljek sva si ogledala še nekatere znamenitosti, v torek pa je bil čas za odhod domov. Čustveno, nepozabno, hvala Proteini.si!