Za Klemna Pucka se je novo poglavje z novim trenerjem v Fazaneriji začelo katastrofalno. Kot v nočni mori. Že na prvem treningu se je hudo poškodoval, zaradi strgane ahilove tetive je bila nujna takojšnja operacija, po kateri ga čaka dolga rehabilitacija, med katero bo potrebne obilo potrpežljivosti. Danes je stanje takšno, da se bo moral še dva tedna »družiti« z opornico, vendar to ne pomeni, da zgolj počiva. Ne mine dan brez obiska stadiona, kjer opravlja terapije in dela vaje za moč. »Krepim mišice okrog tetive in tudi peto,« je pojasnil 27-letni nogometaš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Kot smo že omenili, se mu je nesreča pripetila na prvem treningu pod vodstvom Dejana Grabića. Po zgolj 20 minutah vadbe, če se izrazimo v v slogu policijskih poročil, je bila tuja krivda izključena. »Drži, ni bil vpleten nihče drug,« je pritrdil Klemen Pucko in v nadaljevanju razkril, kaj se je pravzaprav zgodilo. »Igrali smo pepčka, in ker smo izgubili žogo, sem hotel 'zaštartati' v krog, ko se je nenadoma zaslišal glasen pok. Presenečen sem pogledal za svoj hrbet, misleč, da me je kdo brcnil ali da sem na kaj stopil, vendar ni bilo nič od tega. Res je počilo zelo močno. Slišati je bilo, kot bi te kdo udaril z bičem. Ko sem videl, da okrog mene ni nikogar, sem hitro spoznal, da je nekaj hudo narobe, čeprav nisem čutil pretirane bolečine. Bil je zgolj čuden občutek. Ko je prišla zdravniška služba, ob stisku mečne mišice ni bilo nikakršnega odziva. Kot da tetive sploh ne bi bilo, kar je bilo seveda posledica tega, da je bila strgana.«
Prve napovedi so govorile, da bi lahko okrevanje trajalo devet mesecev. »Če se lahko tako izrazim, se je tetiva strgala na 'dobrem' mestu oziroma bližje mišici, kjer je boljša prekrvavitev, zato zdravniki predvidevajo, da bi se morda lahko na igrišče vrnil po pol leta ali nekaj malega zraven.«
Takšna poškodba je seveda hud udarec za vsakega športnika, težko se je sprijazniti. »S tem se je treba soočiti, to je treba sprejeti. Prej ti uspe, bolje je. Nisem tip človeka, ki bi iz tega delal tragedijo ali se smilil samemu sebi. So stvari, ki jih ne moreš preprečiti. Preprosto se zgodijo. Kjerkoli. Tako pač je, gremo naprej. Mislim, da je vse skupaj bolj prizadelo moje najbližje. Bilo je tako, da sem moral jaz miriti njih, in ne obratno, ter jih prepričevati, da bo vse v redu. Sam sem zdaj osredotočen na rehabilitacijo. Pripravljen sem na odrekanja, ki me čakajo; prizadeval si bom, da se vrnem še močnejši,« je povedal osmoljenec črno-belih. »Veliko mi pomeni tudi spodbuda soigralcev, za kar sem jim nadvse hvaležen, prav tako trenerju. Čeprav me ne pozna, čeprav sva bila z Dejanom Grabićem skupaj le 20 minut, me je v težkih trenutkih opogumljal. Daje mi ogromno podpore in se zanima za moje stanje. Vsi v klubu mi stojijo ob strani, in ko je tako, je seveda lažje,« je pristavil Klemen Pucko, ki se zdaj privaja na vlogo gledalca. »Ni prijetno gledati, kako drugi igrajo, ti pa ne moreš. Če imaš rad nogomet, ti ne more biti drugače kot težko. Tudi zato, ker ne moreš pomagati ekipi, toda v tem trenutku je pač tako, kot je. Ne morem drugače, kot da soigralce bodrim s tribune, in močno verjamem, da bodo v končnici prvenstva uspešni. Da bodo zagotovili nastop na evropskem prizorišču. Do konca je ostalo še sedem tekem, na voljo je dovolj točk za uresničitev cilja, ampak spodrsljajev si ne smemo več dovoliti. Že prihajajoča preizkušnja s Celjani, ki so neposredni tekmec, je izjemnega pomena, vendar ne dvomim, da premoremo dovolj kakovosti, da bomo dosegli želeno.«