"Uresničile so se mi sanje," je po največjem uspehu Nogometnega kluba Celje v svoji stoletni zgodovini povedal Prekmurec Mitja Lotrič. A pot do šampionskega naslova prvaka in igralca ni bila lahka.
Če se malce pošalimo, bi lahko ugovarjali, da pravkar končana minula sezona prve lige ni regularna. Celje je državni prvak, Mura pa je v tem prvenstvu premagala Celje. In to kar dvakrat. Pravzaprav je bila Mura edina, ki je v pokoronskem obdobju ugnala Celje, medtem ko je bil rumeno-modri klub na pohodu proti vrhu. 16. junija letos je bilo v 28. krogu v Fazaneriji 3 : 1 za črno bele, in to zasluženo, kar so po srečanju priznali tudi Celjani. Za Muro so zadeli Šušnjara, Žižek in Bobičanec (11m), za Celje pa Kadušić. Še več, Celjani so v tem prvenstvu doživeli le pet porazov, od teh pa jim je kar dva zadal soboški klub. Jeseni je bilo namreč 1 : 0 za Muro, vendar so Sobočani slavili po sporni enajstmetrovki v 86. minuti, potem ko je Bobičanec na robu kazenskega prostora po prerivanju padel v golavt, najstrožjo kazen pa je realiziral Maroša. Takrat smo prvič po tekmi videli zelo jeznega trenerja Celjanov Dušana Kosiča, ki se nikakor ni mogel pomiriti s takšno odločitvijo. No, in če je Celje državni prvak, Mura pa je premagala Celjane, potem bi morala biti pravzaprav Mura državna prvakinja oz. najboljša v državi, mar ne?
Aleš Cipot
Mitja Lotrič se je vrnil na matično zelenico v celjskem dresu.
A šalo na stran. Na svojem igrišču je v tej sezoni Celje igralo z Muro enkrat 2 : 2, enkrat pa jo je premagalo z 1 : 0. Kljub naši šali pa tudi Mitja Lotrič priznava, da je gostovanje pri Muri edino v Sloveniji, na katerega se celjska ekipa odpravi z negotovostjo, saj so tu tekme najbolj nepredvidljive in nikoli ne ve, kaj jo tu čaka. "V prejšnjih sezonah smo se odpravljali na primer v Maribor z mislijo o tem, koliko zadetkov bomo tokrat dobili v našo mrežo, v tej sezoni pa se je to spremenilo. Nimamo več strahu ne pred Mariborom ne pred Olimpijo. Na vsako gostovanje razen v Mursko Soboto se odpravljamo samozavestni."
In res so Sobočani in Celjani doslej v Fazaneriji ponudili razburljive in do konca negotove dvoboje. V prvi sezoni vnovičnega vstopa Mure v prvo ligo je v začetku decembra 2018 Celje v Murski Soboti slavilo z 1 : 0, strelec edinega zadetka, prave mojstrovine, pa je bil v v 75. minuti ravno Lotrič, ki pa se iz spoštovanja do svojega nekdanjega kluba ni veselil. Nepozabna je tudi tekma zadnjega kroga prejšnje sezone, ko sta se Mura in Celje spopadla za evropsko vozovnico. Kakšen boj je bil to, kakšna napetost, koliko srca in znoja so na zelenici pustili eni in drugi! Celjani so hitro povedli z zadetkom Kerina, Sobočane pa je v Evropo povedel Maroša z golom v drugem polčasu. Na tem obračunu je imel ravno Lotrič izjemno priložnost, da bi svojo ekipo povedel v vodstvo z 2 : 0 in jo s tem najverjetneje spravil tudi v Evropo, a je iz idealne pozicije streljal prek vrat. Na koncu so izmučeni in razočarani Celjani obležali na tleh.
Mitja Lotrič je tudi najboljši igralec prve lige sezone 2019/2020.
Tudi zaradi tega je tokrat pred odločilnim dvobojem zadnjega kroga tega prvenstva med Celjem in Olimpijo velika večina Prekmurcev privoščila uspeh Celjanom in Prekmurcu v rumeno-modrem dresu. In se po koncu veselila skupaj z njimi ob osvojitvi šampionskega naslova in razglasitvi, da je Dušan Kosič najboljši trener sezone, Dario Vizinger najboljši mladi igralec, Matjaž Rozman najboljši vratar in Mitja Lotrič najboljši igralec (v idealni enajsterici sta tudi "muraša" Luka Bobičanec in Matic Maruško). V Prekmurju so se že pred zadnjim krogom vsi strinjali, da je Mitja najboljši igralec prvenstva, in na koncu so to potrdili tudi nogometni trenerji in drugi nogometaši. Resda sta Ante Vukušić in Dario Vizinger dosegla več zadetkov, vendar sta to izrazita napadalca, predvsem Vukušić, ki v glavnem čakata na uporabne žoge, in če jih ne dobita, se lahko njun nastop precej klavrno konča. Pri Olimpiji se je celo zdelo, da kar cela ekipa igra samo za Vukušića, ki potem iz dveh, treh strelov enkrat ali dvakrat zadene. Če pa sam ne dobi uporabnih žog ali zapravi svojo edino priložnost, je vse skupaj neuspešno, in to se je pokazalo tudi v zadnjih krogih, ko so Ljubljančani zapravili svoj naslov.
Martin Matelko/M24
Za Celjane je v odločilni tekmi navijala tudi velika večina Prekmurcev.
Povsem nasprotno pa je Mitja Lotrič pravi kapetan svoje ekipe, ki poleg tega, da je odličen strelec (končal je na tretjem mestu lestvice najboljših strelcev z 18 zadetki), igra tudi za druge, asistira, dela obrambne prekrške, ko je to potrebno, ogromno teče in vleče svoje moštvo naprej, ko je le-to v težavah. "Uresničile so se mi sanje s tem, ko smo postali državni prvaki. Zaprli smo usta vsem, ki so dvomili v nas. Še drugič pa so se mi uresničile sanje, ko sem bil proglašen za najboljšega igralca lige. A te nagrade ne bi dobil, če ne bi bilo moje ekipe, ki mi je pri tem pomagala, zato se zahvaljujem vsem fantom, ki igrajo z mano, in klubskemu vodstvu, ki mi je izkazalo zaupanje," je dejal Lotrič. Od zunaj se zdi, da je Mitja na igrišču idealna podaljšana roka trenerja Kosiča, in da med njima vlada popolna harmonija. A ni bilo vedno tako, poudarja Lotrič: "Zdaj vsi vidijo samo, kako dobro sodelujeva, ampak ko je prišel v klub, sem bil ravno jaz tisti, ki ga je Dušan najbolj nadiral, ki je moral preteči največ kazenskih krogov, in ki mu je pridigal največ maš. Vendar me to ni potrlo, saj sem človek, ki je zelo motiviran, ko ga nekdo priganja. In približno pol leta po njegovem prihodu sem začenjal razumeti, kaj želi in zahteva od mene. Nato mi je dal pozicijo "desetke", kar je igralno mesto, na katerem najraje igram, in v tem sedaj uživam. Zato se mu zahvaljujem za vse to."
Dušan Kosič je seveda ob svojem prihodu v Celje videl, kakšen potencial se skriva v Mitji Lotriču. To so opazili že tudi navijači Mure, ko je Lotrič nakazoval svoj talent kot mladenič z Vaneče (rodil se je sicer v Ljubljani 3. septembra 1994) v črno-belem dresu.
Aleš Cipot
Mitja Lotrič je bil mož odločitve na tekmi Mure in Celja v prejšnji sezoni (decembra 2018).
A zaradi nekdanjih finančnih peripetij soboškega kluba je odšel iz Mure, česar mu ne more nihče zameriti. Prva postaja je bil Koper, druga pa velenjski Rudar. Od tod se je odpravil v ciprsko prvo ligo, v klub Pafos, kjer pa ob svojih 21 letih ni dobil pravih priložnosti za igro, kar ga je zelo razočaralo. Iz Pafosa je 10. januarja 2018 prestopil v Celje, kar se je izkazalo za najboljšo potezo v karieri. Sedaj ima spet precej ponudb iz tujine, vendar ... : "Po osvojitvi naslova sem bil najprej šokiran, koliko pozitivnih sporočil sem dobil na svoj telefon. Mislim, da jih je bilo kakšnih 500, zato razumljivo vseh še nisem uspel skoraj v celoti prebrati. Že pred tem pa sem imel res že nekaj ponudb za prestop, ampak sem pri klubih iz tujine previden zaradi slabe izkušnje, ki sem jo že doživel. Rad bi pa tudi dokončal uspešno zgodbo s Celjem, saj menim, da lahko tudi v Evropi nekaj naredimo. Imam občutek, da še nismo rekli zadnje besede." Pogodba s Celjem ga veže do 30. junija 2022. Njegova vrednost na nogometnem tržišču je pred osvojitvijo naslova znašala 475 tisoč evrov, zdaj pa bo spet poskočila (najvišja je že znašala 600 tisoč evrov). S pozivom v slovensko člansko nogometno reprezentanco (bil je že član mladih selekcij U17, U19 in U21) se ne obremenjuje. Če ga bo dobil, se bo razveselil, za zdaj pa pušča, da naj čas pokaže svoje. Trenutno uživa s svojo družino na eni od hrvaških plaž, vrnil pa se bo tik pred prvim treningom Celja, ki bo na sporedu v sredo.
Tomo Köleš
Mitja Lotrič (NK Celje) je podaril svoj dres s podpisi soigralcev za dobrodelno dražbo ob slovesu Matjaža Vugrinca v Veliki Polani.
