Simon Horvat, ki je pred leti že urejal spletno stran nogometnega kluba Mura, ter naš sodelavec in fotograf Aleš Cipot sta v začetku lanskega poletja zagnala novo spletno stran NK Mura skozi čas. Ta bo še posebej velik pomen dobila leta 2024, ko bo Mura slavila stoto obletnico ustanovitve. V veliko pomoč ste lahko tudi vi. Horvat in Cipot namreč opažata, da imajo simpatizerji Mure doma precej časopisnih izrezkov, slik, vstopnic s tekem in podobno. Zato vas vabita, da svoje gradivo delite z njima, in z veseljem ga bosta dodala v mozaik klubske zgodovine, na veličasten način pa bo vse to predstavljeno tudi ob stoletnici Mure. Informacije lahko pošljete na elektronski naslov: info@nkmura.si.
Igral tudi za Nafto
V skoraj stoletni zgodovini Mure je črno-beli dres obleklo veliko različnih igralcev. Kar nekajkrat se je zgodilo, da se je igralska ljubezen do nogometa in Mure prenesla iz roda v rod in sta dres oblekla tako oče kot sin. Bolj redki primeri pa so, da sta oče in sin imela enako ime, kot je to bilo v primeru Vladimirja Kukanje, Ludvika Norčiča in Ervina Kerčmarja. Ravno zadnji nam je zaupal svojo, očetovo in tudi stričevo življenjsko zgodbo. Ervin Kerčmar mlajši je bil namreč vse življenje povezan z Muro, najprej kot igralec in nato kot funkcionar.
Njegov oče se je rodil 16. oktobra 1923 in svojo športno pot pri Muri začel pred drugo svetovno vojno. Vzporedno z nogometom je bil zelo dejaven tudi v tenisu, namiznem tenisu in šahu. Za črno-bele je bil registriran 14. novembra 1939. »Očetova mama je bila po narodnosti Madžarka, oče pa je bil učitelj s Kukeča. Zaradi učiteljevanja sta se pogosto selila, kot denimo iz Križevec na Goričkem k Sveti Ani v Slovenskih goricah. Za Muro je igral pred in med drugo svetovno vojno, nakar je odšel študirat v Pecs na Madžarskem, kjer ga je treniral sloviti madžarski trener Marton Bukovi. Nato je dobil službo v tovarni Nafta in igranje za Muro je zamenjal z igranjem za Nafto,« pripoveduje Kerčmar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Družina Kerčmar se je takrat preselila v Lendavo in stanovala v naselju zraven tovarne, Ervin Kerčmar starejši pa je za Nafto igral v prvi jugoslovanski ligi. »Za lendavski klub je leta 1946 igral v prvi jugoslovanski ligi, vendar zaradi finančnih težav prvenstva niso odigrali do konca. Ko je živel v Lendavi, je zbolel za tuberkulozo, smrti sta ga rešila zdravljenje na Golniku in streptomicin, ki mu ga je priskrbel sorodnik iz Martjanec. Potem je 'kopačke' obesil na klin in leta 1957 smo se preselili v Mursko Soboto,« je očetovo življenje opisal Kerčmar.
Ervin Kerčmar mlajši je osnovno šolo obiskoval v Murski Soboti. »Prvih šest let sem živel v Lendavi, po selitvi v Mursko Soboto pa sem tukaj obiskoval osnovno šolo. Oče je dobil službo v takratnem zavodu za ekonomiko in urbanizem, in ker ni mogel brez nogometa, se je vključil v delovanje nogometnega kluba Mura. Ves čas svojega udejstvovanja pri Muri je bil funkcionar oziroma tehnični vodja ekipe,« nam je dejal Kerčmar.
Brata Kerčmar I in Kerčmar II
Ervin Kerčmar mlajši se spominja, da so sestanki in seje Mure potekale pri Zvezdi. »Vsak četrtek so imeli pri Zvezdi sestanke. To je bilo v prvem nadstropju v prostoru zraven salona Murske republike. To tradicijo je potem nadaljevala tudi moja generacija, ko sem tudi sam opravljal funkcionarske posle. Spomnim se, da smo v začetku devetdesetih let imeli sejo in naenkrat je začelo v Murski Soboti pokati, saj se je začela vojna. Sejo smo nato predčasno končali in se odpravili domov k družinam.«
Tako kot njegov oče je bil tudi Ervin Kerčmar mlajši zavezan nogometu in Muri. Za črno-bele je začel igrati kot pionir. »Za Muro sem začel igrati pri desetih letih kot pionir, sem pa ves čas nosil črno-beli dres in ostal zavezan Muri. Spomnim se, da sem prvi pokal osvojil kot član Mladosti. To je bila šolska ekipa, kajti takrat je tudi šola imela svojo ekipo, ki je na pionirskem nivoju tekmovala z drugimi klubskimi ekipami. Prvi turnir je bil v Radgoni, drugi v Turnišču, tretji pa v Murski Soboti in na vseh sem igral.«
Njegov prvi trener je bil znano Murino igralsko ime. »Moj prvi trener je bil Aki Norčič, kot mladinca pa me je treniral Slavko Zorec. Takrat nismo imeli 'kopačk', igrali smo bosi. Zanimivo je, da smo se v tistih časih mladinci na tekme vozili skupaj s člansko ekipo. To je bilo po eni strani dobro, ker smo se družili, se spoznavali in se lažje vključili v člansko moštvo.«
Ervin Kerčmar mlajši je bil član znamenite generacije Mure, ki se je leta 1968 prvič uvrstila v drugo jugoslovansko ligo. Igral je na mestu levega halfa. »Takrat smo igrali sistem 3-2-5. Zadaj so bili desni bek, center half in levi bek. Na sredini sta bila desni half in levi half v napadu pa desno krilo, desna zveza, centerfor, leva zveza in levo krilo. Takrat smo igrali zelo napadalen nogomet in vsi so ga tako igrali. Igral sem na mestu levega halfa. Kasneje se je ta sistem spremenil v 4-2-4, prvi pa so ga začeli igrati Madžari.«
Sogovornika je življenjska pot vodila tudi na študij v Ljubljano. »V času študija v Ljubljani sem treniral pri Slovanu, vendar igral za Muro v slovenski ligi. Na koncu smo potem zasedli 2. mesto in se uvrstili v drugo jugoslovansko ligo.«
Ervin in njegov oče pa nista bila edina iz družine Kerčmar, ki sta igrala za Muro. Med vojno je za drugo ekipo igral tudi brat Ervina Kerčmarja starejšega Gusti Kerčmar. Takratni časopisi so Ervina starejšega vodili pod oznako Kerčmar I, Gustija pa kot Kerčmar II. Ta se je rodil leta 1928 in tragično umrl leta 1945.
»Gustija so leta 1945 ubili Nemci na reki Muri. Star je bil sedemnajst let. Ob koncu vojne so v Mursko Soboto prišli Rusi, ki so skupaj z domačimi ljudmi Nemce preganjali na desno stran reke Mure. Iz Murske Sobote je v to akcijo šlo nekaj mladeničev. Nekaj se jih je rešilo, nekaj pa jih je padlo in med njimi je bil tudi on,« nam je še zaupal Ervin Kerčmar mlajši, ki se je od Mure poslovil leta 2003, ko je predsedniško funkcijo prevzel Georg Suban.