Preden se je Mura leta 1936 preselila na igrišče v Fazaneriji, je tekme igrala na sejmišču v Murski Soboti. Ta prostor so imenovali še živinski trg in zaradi nogometa tudi športni trg, danes je to območje Veterinarie.
Nogomet se je v Murski Soboti začel igrati takoj po prvi svetovni vojni. Leta 1919 se je na sejmišču v Murski Soboti začela zbirati mladina in »nabijala« žogo. Takrat še Mura kot klub ni bila ustanovljena, je pa mladina, ki se je takrat podila za žogo, to počela kot neuradna Mura in se je tako tudi imenovala. Mura je torej nastajala na tem sejmišču, sprva kot neuradna organizacija, kar potrjujejo različni pisni viri iz obdobja po prvi svetovni vojni. Obenem so to bili začetki športa v Murski Soboti. Prva uradna Mura (Football klub Mura) je nastala 9. avgusta 1921, za Sokolom, ki je nastal 18. marca 1920.
Darilo grofa Szaparyja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Sejmišče je bilo na današnjem travniku in deloma pozidanem območju Veterinarie in trgovine Prlekija, za današnjo gostilno Nona oziroma v preteklosti gostilno Habot. Do leta 1925 je bilo zemljišče v lasti grofa Szaparyja. Tega leta je njegovo veleposestvo kupil neki konzorcij iz Zagreba, grof pa se je med drugim odločil, da bo ta prostor podaril tedaj že SK Mura za potrebe igranja nogometa. Leta 1928 je lastnik tega zemljišča postala velika občina Murska Sobota. Po drugi svetovni vojni, leta 1948, ko je Mura že igrala na novem stadionu v Fazaneriji, se je po podatkih iz zemljiške knjige parcela knjižila na Splošno ljudsko premoženje. Leta 1966 je lastnik postal Živinorejski-veterinarski zavod za Pomurje v Murski Soboti.
Kakšno je bilo igrišče
Ohranjenih fotografij sejmišča je izredno malo. Z redkih fotografij je moč razbrati, da je igrišče obdajala živa meja. Zaradi neprimerne lokacije se je Mura leta 1936 preselila na območje Fazanerije. Obe lokaciji pa imata skupni imenovalec, to je potok Ledava. Prvo znano organizirano tekmo na tem igrišču je Mura igrala z D.S.C. oziroma Dolnjelendavskim sportnim klubom. Ta prijateljska tekma je bila 3. julija 1921. Zadnja znana tekma pa je bila 29. septembra 1935, ko se je Mura v 3. krogu prvenstva pomerila s Ptujem.
Po naših podatkih so črno-beli na tem igrišču odigrali 92 tekem (prvenstvenih in prijateljskih). Največkrat je bil njihov nasprotnik I. SSK Maribor oziroma kasnejša Polet in Branik. Belo-črni iz mariborske prestolnice so bili Murini gostje štirinajstkrat. Pogost gost je bil tudi Ptuj, saj je na omenjenem igrišču odigral 13 tekem. Na tem igrišču so bili odigrani tudi vsi mestni derbiji s Panonijo, saj so to igrišče uporabljali tudi rdeče-modri mestni rivali Mure. Ta je na tem igrišču gostila 23 ekip, najeminentnejša je bila Austria Graz. Od 27. do 29. junija 1934 so na njem praznovali tudi 10-letnico SK Mura.
Sejmišče danes
Kot je razvidno s fotografij, je še danes na tem območju travnik, delno sicer že pozidan. Velikokrat pozabljen in v očeh pristašev Mure dokaj neznan prostor je bil v preteklosti ključnega pomena za razvoj soboškega nogometa in Mure.
Za pomoč pri nastajanju članka se zahvaljujemo Ludviku Zelku.
Simon Horvat, ki je pred leti že skrbel za spletno stran nogometnega kluba Mura, ter naš sodelavec in fotograf Aleš Cipot urejata spletno stran NK Mura skozi čas. Ta bo še posebej velik pomen dobila leta 2024, ko bo Mura slavila stoto obletnico ustanovitve. V veliko pomoč ste lahko tudi vi. Horvat in Cipot namreč opažata, da imajo simpatizerji Mure doma precej časopisnih izrezkov, slik, vstopnic s tekem in podobno. Zato vas vabita, da svoje gradivo delite z njima, in z veseljem ga bosta dodala v mozaik klubske zgodovine, na veličasten način pa bo vse to predstavljeno tudi ob stoletnici Mure. Informacije lahko pošljete na elektronski naslov: info@nkmura.si.