vestnik

(NK MURA SKOZI ČAS) O nogometnih žogah, ki so povzročale celo modrice

Simon Horvat, 14. 6. 2023
Aleš Cipot
Mura je v skupinskem delu konferenčne lige igrala z uradnimi žogami UEFE. Na fotografiji je Tomi Horvat na tekmi Rennes : Mura.
Šport

V tokratnem članku bomo govorili o nogometnih žogah, kakršne so igralci Mure brcali v preteklosti in s kakršnimi igrajo danes.

Povod za ta prispevek so navodila, ki jih je v letu 1935 klubom poslala Jugoslovanska nogometna zveza (JNS). Žoge so morale imeti obseg od 68 do 71 centimetrov, pred začetkom tekme pa so morale tehtati od 370 do 430 gramov.

Žoge v 19. stoletju

Nogometne žoge imajo bogato in zanimivo zgodovino. Še preden je nastal nogomet, so žoge uporabljali za različne namene, največkrat za igro in zabavo. Prve so bile narejene iz prašičjih mehurjev. Žoge, narejene na tak način, so zelo rade počile, niso imele pravilne oblike krogle, pa tudi velikost ni bila vedno enaka. Da so prašičje žoge odšle v zgodovino, je poskrbel Charles Goodyear, ki je leta 1836 izumil gumo. Prva gumijasta žoga je bila izdelana nekaj let pozneje, 1855. Leta 1863 je Angleška nogometna zveza predpisala velikost žoge, nekaj let pozneje pa še težo. Zanimivo je, da se te vrednosti do danes niso bistveno spremenile. Obseg žoge je moral biti od 68,58 do 71,12 centimetra, teža pa od 396,8 do 453,5 grama. Razmišljanje, kako narediti žogo bolj trpežno in enakega obsega, je privedlo do tega, da so gumo začeli ovijati v plašč. Pri tem so uporabljali kravjo kožo.

KarelFujs
Jože Kološa
Težke usnjene žoge so uporabljali tudi v petdesetih in šestdesetih letih. Na fotografiji je Karel Fujs leta 1951.

Žoge v 20. stoletju

V 20. stoletju je tehnologija izdelave žog precej napredovala. Izdelane so bile iz rjavega usnja, sestavljene iz osemnajstih delov, ki so bili razporejeni v šest plošč. Primer take žoge drži v rokah vratar Mure Ludvik Szilagyi. Zaradi uporabljenih šivov in usnja, ki zadržuje vodo, so bile take žoge zelo boleče in nevarne. Ko se je žoga enkrat »napila« vode, je postajala vedno težja, kar je močno zmanjšalo kakovost igre. Franc Matjašec, ki je z 89 leti eden izmed najstarejših še živečih nogometašev Mure in ki je okusil igranje s tako žogo, je večkrat dejal: »Takšne žoge so bile fejst težke. Či si jo vdaro z glavo, si mel več dnij flek na čeli, pa še glava te je bolejla.«

Mura1934
Jerolim Purač
Vratar Mure Ludvik Szilagyi drži v rokah žogo, s kakršno so igrali v 30. letih prejšnjega stoletja. Žoga je imela osemnajst delov, ki so bili razporejeni v šest plošč. Levo je Josip Videnšek, desno pa Ivo Kardoš.

VladimirKokol
Nataša Juhnov
V 80. in 90. letih je tehnologija izdelave žog močno napredovala. Na fotografiji je Vladimir Kokol na tekmi Mura : Aarau leta 1994.

DejanNemec
Franc Bobovec
Dejan Nemec v poznih devetdesetih letih. Foto Franc Bobovec

Žoge danes

Danes je s pravilniki krovnih organizacij natančno določeno, s kakšnimi žogami smejo igrati nogometaši. Nogometna zveza Slovenije navaja, da morajo biti žoge okrogle in iz usnja ali drugega primernega materiala. Obseg ne sme biti manjši od 68 ter večji od 70 centimetrov. Na začetku tekme mora žoga tehtati med 410 in 450 grami ter biti napolnjena na od 0,6 do 1,1 atmosfer, kar znaša približno toliko barov.

Simon Horvat, ki je pred leti že skrbel za spletno stran nogometnega kluba Mura, ter naš sodelavec in fotograf Aleš Cipot urejata spletno stran NK Mura skozi čas. Ta bo še posebej velik pomen dobila leta 2024, ko bo Mura slavila stoto obletnico ustanovitve. V veliko pomoč ste lahko tudi vi. Horvat in Cipot namreč opažata, da imajo simpatizerji Mure doma precej časopisnih izrezkov, slik, vstopnic s tekem in podobno. Zato vas vabita, da svoje gradivo delite z njima, in z veseljem ga bosta dodala v mozaik klubske zgodovine, na veličasten način pa bo vse to predstavljeno tudi ob stoletnici Mure. Informacije lahko pošljete na elektronski naslov: info@nkmura.si.

nk-mura-skozi-čas nogometne-žoge