Verjetno ni športnega navdušenca v Občini Moravske Toplice, ki se ne bi kdaj srečal z Jožetom Štefanecem ali o njem slišal kakšne dobre besede. Martjančan, ki je svoje življenje kot športni delavec posvetil Nogometnemu klubu (NK) Čarda, je namreč že več kot štiri desetletja vsakodnevno tako ali drugače vpet v svet nogometa, čas pa najde tudi za dobrodelnost. Udejstvovanje na obeh področjih mu je prineslo kar nekaj priznanj in nagrad, ki mu veliko pomenijo.
Štefanec bo v klubu pomagal, dokler mu bo zdravje služilo. To ga osrečuje in »gor drži«, kot je povedal. »Imam vsaj neko skrb, ki mi zapolnjuje dan. Tudi hčerke so vesele, da imam takšno zanimanje in neke zadolžitve. Trenutna situacija je sicer težka zame, saj sem težko zaprt med štirimi stenami, vendar ko bo to mimo, bo igrišče spet moj drugi dom,« je dejal ob koncu pogovora.
Njegova pripadnost domačemu klubu se je začela leta 1980, ko se je zaposlil v tovarni Mura in se iz Lendave, kjer si je dotlej služil kruh, vrnil v domače Martjance. »Sovaščani so predlagali, da bi prevzel vodenje kluba. Kar deset let sem bil predsednik, kasneje še podpredsednik, sodeloval sem pri vseh delovnih akcijah, ki so potekale v klubu,« pravi Štefanec, ki se je pred petnajstimi leti upokojil. Po ženini smrti, ko je ostal sam v hiši, se je skoraj preselil na nogometno igrišče in v klubske prostore, ki so postali, tako Štefanec, njegov drugi dom. Med predsedovanjem klubu se je z drugimi člani veselil uspehov, težke trenutke pa so premagovali s skupnimi močmi. »V veliko čast si štejem, da nam je med mojim predsedovanjem uspelo dograditi klubske prostore, na začetku smo namreč imeli le majhne slačilnice. Prav tako smo s člansko ekipo dosegali dobre rezultate, čeprav denarja za plačilo igralcev ni bilo,« se spominja Štefanec, ki pravi, da so kljub temu vse delali z največjim veseljem in zadovoljstvom. »Bili smo prava druščina, pravi prijatelji in zato nam je uspelo. Zaslug za uspehe pa res ne morem pripisovati samo sebi,« je skromen in doda, da mu je v največje zadovoljstvo to, da se klub in vas razvijata naprej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S kolesi odkrivali lendavsko občino
Krožnega kolesarjenja se je udeležilo 31 kolesarjev.
V pokoju mu ni dolgčas
Štefanec je zdaj v NK Čarda, kakor pove, deklica za vse. Veliko časa preživi za točilnim pultom, saj skrbi, da različne selekcije med treningi in tekmami niso žejne ali lačne. Skrbi tudi za odklepanje prostorov, pospravljanje, člansko ekipo spremlja na gostovanjih. Njegov trud in vloženo delo je prepoznala tudi Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota in ga predlagala za prejetje plakete Nogometne zveze Slovenije. Prejel jo je lani aprila na Brdu pri Kranju v prisotnosti visokih predstavnikov evropske in mednarodne nogometne zveze (UEFA in FIFA). Prav tako je lani prejel veliko zahvalno listino ob prazniku Občine Moravske Toplice, letos februarja pa je na predlog občinskega svetnika iz Martjanec in drugih vaščanov prejel plaketo za zaslužnega športnega delavca v občini. »Priznanja mi veliko pomenijo, saj so potrditev mojega prizadevanja in vloženega časa. Ponosen sem nanje,« je povedal 75-letnik, ki se z veseljem spomni tudi leta 2012. Takrat je kot eden redkih prejel priznanje Paul Harris Fellow za svoje dolgoletno aktivno članstvo v Rotary klubu Martjanci. Štefanec je ustanovni član prvega tovrstnega kluba v Pomurju, s svojim delom pa je vseskozi pomagal pri uresničevanju rotarijskih idej. »V zadnjih desetih letih smo v okviru kluba razdelili skoraj sto tisoč evrov pomoči potrebnim, na kar sem zelo ponosen. Sam sem namreč sodeloval pri večini dobrodelnih akcij in drugih aktivnostih kluba,« je povedal. Da se v pokoju ne bi dolgočasil, je aktiven tudi v domačem turističnem društvu, katerega član je prav tako od ustanovitve. Velikokrat je prav Jože tisti, ki povezuje dejavnosti turističnega društva z nogometnim klubom.
Vodstvo kluba ga še vedno vpraša za nasvete
Jožetov doprinos klubu, ki se je v teh letih razvijal tako na področju infrastrukture kot igralske zasedbe, ima še danes velik pomen. Prav tako ima njegova beseda še vedno veljavo pri vodstvu kluba. Kot je poudaril, ga radi vprašajo za nasvete, on pa jim jih z veseljem tudi da. »Moram povedati, da upoštevajo moje mnenje. Če pa kaj ni v redu, so seveda tudi ošteti,« je v smehu pristavil sogovornik, ki s posebnim čarom v očeh pove, da je klub lahko v ponos tako vasi kot občini. »Klub deluje brez nekih močnih finančnih sredstev vse od ustanovitve, vendar je v vseh teh letih prebrodil vse težave. Tudi zato me rezultati in uspehi toliko bolj razveselijo,« še pravi Štefanec, ki rad pove tudi, da imajo v vseh selekcijah aktiviranih čez 120 igralcev. Veliko pozornosti namenjajo razvoju nogometa pri mlajših selekcijah, uspešno pripravljajo tudi poletne nogometne šole, ki so dobro obiskane.
Štefanec bo v klubu pomagal, dokler mu bo zdravje služilo. To ga osrečuje in »gor drži«, kot je povedal. »Imam vsaj neko skrb, ki mi zapolnjuje dan. Tudi hčerke so vesele, da imam takšno zanimanje in neke zadolžitve. Trenutna situacija je sicer težka zame, saj sem težko zaprt med štirimi stenami, vendar ko bo to mimo, bo igrišče spet moj drugi dom,« je dejal ob koncu pogovora.