Josip Iličić, Andraž Šporar, Petar Stojanović, Benjamin Verbič, Jasmin Kurtić, Robert Berić, Jan Mlakar, Adam Gnezda Čerin, Žan Celar in še bi lahko naštevali. Še kar nekaj časa ... Gotovo se strinjate, da bi omenjeni igralci sestavljali odlično ekipo, njihova skupna točka pa je zastopnik. Vsi so pod okriljem najbolj uveljavljenega in priznanega slovenskega nogometnega menedžerja v tujini. Amir Ružnić se lahko s takšnim statusom pohvali že vrsto let, v njegovem moštvu pa je tudi Tio Cipot in tako je kakopak imel prste vmes pri novem mejniku soboškega prvoligaša. Posredoval je pri prestopu velikega upa v Spezio in ima obilo zaslug, da so črno-beli dobili rekordno odškodnino. Spomnimo, Italijani naj bi odšteli 900 tisoč evrov nadomestila, nekaj sto tisočakov je 'na čakanju' v dogovorjenih bonusih, Muri menda pripada še delež od morebitnega naslednjega prestopa danes 19-letnega napadalno usmerjenega vezista.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Začelo se je septembra
Sklepno dejanje s podpisom pogodbe v Liguriji se je zgodilo prejšnji teden, dogajati se je začelo veliko prej. »Začelo se je, ko je Eduardo Macia prišel v Spezio in zasedel položaj glavnega direktorja. Bilo je sredi septembra. Imava zelo dober odnos, v preteklosti sva sodelovala in poklical sem ga ter mu ponudil Tia Cipota. Potem ga je kar nekaj časa podrobno spremljal, s pomočjo klubskih oglednikov se je prepričal o njegovih sposobnostih, zelo temeljito ga je analiziral. Ko je dobil vse potrebne informacije, ki so upravičile njegova pričakovanja oziroma zahteve, so se začeli pogovori o morebitnem prestopu, naposled se je uresničil,« je povedal Amir Ružnić, ki je s snovalcem kadrovske politike v Spezii posloval, ko je bil v tej vlogi pri Fiorentini in Betisu, 48-letni Španec je prej deloval tudi v takšnih klubih, kot so Valencia, Liverpool, Olympiacos, Leicester in Bordeaux.
Tio Cipot je po šestih letih prvi slovenski igralec, ki je iz domače lige prestopil neposredno v serie A, kar razkriva, da je to za Sobočane nekaj velikega. »Mislim, da je to za Muro na tem področju največja stvar. Tako finančno, dobila je rekordno odškodnino, kot zaradi ugleda, ki ga klub pridobiva na ta način. Obenem menim, da gre tudi za strateško nadvse pomemben prestop. Lahko je navdih za druge igralce. Je sporočilo, da si je mogoče v Muri zagotoviti članski prestop v eno od petih najmočnejših lig. Menim, da lahko Sobočani zdaj precej lažje v svoje vrste privabijo mladega, obetavnega fanta iz slovenskega prostora. Kot je denimo v času Zlatka Zahovića delal Maribor. Ker jim s primerom Tia Cipota lahko nekaj pokažeš. Vse to so dejavniki, ki pozitivno vplivajo na podobo kluba, hkrati si na tak način odpira nova vrata in bogati mednarodne povezave,« pravi Izolčan, ki je oktobra lani srečal abrahama.
Simpatije in spoštovanje
Tokrat je pri prestopu v tujino prvič sodeloval s prvoligašem iz Fazanerije. »Da, to je bilo prvič in vsekakor moram pohvaliti predsednika Roberta Kuzmiča in športnega direktorja Denis Rajbarja,« je začel pripovedovati Amir Ružnić, nakar je v trenutku zastal ter po krajšem premisleku nadaljeval: »Veste kaj, lahko vam povem, da sem zaradi njiju sploh začel zastopati Tia Cipota. Dobesedno sta me prisilila, da sedem v avto, in me pripeljala v Fazanerijo na sestanek z njim in njegovo mamo. V bistvu sta prepričala fanta, da se je odločil zame. Če ne bi bilo njiju, igralca najbrž ne bi imel v svoji agenciji, a verjamem, da sem se s tem prestopom oddolžil. Res smo zgledno sodelovali, vse je bilo maksimalno korektno. Sicer pa oba živita za klub, vlagata vanj. S srcem sta pri Muri, sta prava lokalpatriota. Njima gotovo pripadajo največje zasluge za to, da so črno-beli tako uspešni in tako stabilni.«
Po pokalni lovoriki, naslovu prvaka in skupinskem delu konferenčne lige so bili mnogi prepričani o precejšnjem padcu Mure. Morda celo strmem. O težkem obdobju po vrhuncu. Naj se sliši še tako čudno, z uspehom ni enostavno živeti, številni klubi so v podobnih primerih tako zabredli, da se dolgo niso pobrali. Ali pa se niso ... Sobočani v obdobju po zvezdnih trenutkih kar dobro krmarijo in ostajajo na primerni ravni. Nekako so se znali soočiti z novim življenjem. »Drži, to je velika stvar in vnovič moram omeniti Denis Rajbarja in Roberta Kuzmiča. Njuna vloga pri tem je ključna. Po uspehih so se pričakovanja navijačev, ki so nedvomno med najboljšimi v Sloveniji, le še povečala. In pričakovanja okolice na splošno. V takšnih razmerah je težko brzdati čustva in vse skupaj držati na realnih tleh, njima to uspeva. Sta velika navijača, toda hkrati tudi profesionalca, ki znata ohranjati potrebno ravnovesje, da apetiti ne odidejo v nebo ter da klub ostane stabilen,« je Amir Ružnić z izbranimi besedami govoril o vodilnem dvojcu črno-belih. In kakšen je na splošno pogled uspešnega menedžerja na Muro? Kako je videti z njegove Obale? »Že kot igralec sem vedno rad prihajal igrat v Prekmurje. Ker v trenutku spoznaš, da ljudje živijo za nogomet, za Muro. Pripadnost je izjemna. Ko Sobočanov ni bilo v prvi ligi, je nekaj manjkalo. Čutila se je praznina. Verjemite mi, da tudi na Obali veliko ljudi na Muro gleda s simpatijami, prav tako na Prekmurje kot regijo, ki obožuje nogomet. Po vseh dosežkih v zadnjih letih pa so črno-beli pridobili tudi veliko spoštovanja,« nam je zaupal Amir Ružnić, ki verjame, da bo v prihodnje s soboškim prvoligašem še sodeloval. »Hja, zdaj moram najprej nekaj pripeljati, da bomo potem lahko 'delali' nove Cipote. Nekaj se dogaja v tej smeri, bolj konkreten za zdaj ne morem biti. Skoraj gotovo pa bo vez z Muro ostala zelo čvrsta.«
Prepričan, da mu lahko uspe
Naš sogovornik verjame, da bo njegov varovanec v Spezii opozoril nase. Da bo uspel. »Prepričan sem, da mu lahko uspe. Vidim ga kot mlajšega Jasmina Kurtića. Pot bo razumljivo težka, ogromno bo moral delati, garati. Najprej se bo moral navaditi na novo okolje in na veliko višjo kakovostno raven, kot je je bil navajen v naši ligi. Toda prepričan sem, da lahko naredi kariero, podobno Kurtićevi. Vsaj takšno, mogoče še kaj večjega. Vem, česa je sposoben, verjamem vanj,« je optimist prvi med slovenskimi menedžerji, nakar je odgovoril še na očitke, da je njegovo delo enostavno. Češ da ga pokliče klub, ki si želi nekega igralca, to na hitro uredi in pobere provizijo ... »Ne, ni tako. Saj sem vam povedal, da sem se prestopu Tia Cipota posvečal od septembra do januarja. To nekaj pove. Če nimaš Lionela Messija, Cristiana Ronalda ali še kakšnega drugega igralca, ki spada v svetovni vrh, je dela ogromno. Ob tem ne smemo zanemariti spoznanja, da status Slovenije v nogometnem svetu ni takšen, kot bi si želeli, in dejstvo je, da je zelo težko plasirati igralca na tako zahtevno tržišče, kot je serie A. Govorimo o članski konkurenci. Veliko je lobiranja, pri Tiu je gotovo v precejšnji meri pomagal oziroma bil pomemben moj odnos z ljudmi v Spezii. Z njimi sem že delal, zaupajo mi in vedo, da jim lahko ponudim kakovost. Verjemite, da je dela zares veliko.«