Čeprav je v Fazaneriji slabih pet mesecev, so ga navijači Mure šele začeli dobro spoznavati. Do pred kratkim je bil v debeli senci Matka Obradovića, po odhodu izkušenega čuvaja mreže je stopil v njegove (velike) čevlje. In kdo je pravzaprav 20-letnik iz Depale vasi, kako bi se predstavil? »Sem skromen, delaven fant, že od mladih nog se trudim, da bi bil dober, da bi bil uspešen. Zdaj sem dočakal priložnost in seveda si prizadevam, da bi jo čim bolje izkoristil,« je povedal Klemen Mihelak. Je otrok dvakratnih prvakov, vendar si ni takoj nadel vratarskih rokavic. »Začel sem v svoji šoli, nato so me povabili v NK Domžale, pridružil sem se selekciji U-8. Najprej sem bil dve leti igralec, ampak spreminjali smo igralne položaje in v nekem trenutku sem se postavil med vratnici. In tam ostal. Bilo mi je všeč, dobro mi je šlo. Videl sem se v tem in tako se je začela moja pot.«
Če bomo pravi, se nam ni treba ničesar bati
Naš sogovornik sicer ognjenega krsta v črno-belem ni dočakal v ravno idealnem trenutku. Po nizu slabših rezultatov in »primeru Matko Obradović« je bilo vzdušje vse prej kot prijetno, dogajalo se je marsikaj, toda Mura je od takrat zelo uspešna. Po remiju v Domžalah je premagala Celje, Radomlje in Tabor, vmes je napredovala še v pokalnem tekmovanju. Resda po velikih mukah, pa vendarle, za Sobočane je kakopak najpomembnejše, da so bili v žrebu parov šestnajstine finala. »Hvalabogu, da je tako. Seveda sem vesel, da smo tako uspešni. Po najboljših močeh se trudim, da bi s svojimi obrambami prispeval k dosežkom ekipe, poleg tega vedno znova spodbujam soigralce in jih motiviram z namenom, da bi pokazali vse svoje sposobnosti. Tudi ali predvsem po morebitnih napakah. Želim si, da bi na igrišču v vsakem trenutku prevladovala pozitivna energija, to je izjemnega pomena. Sem zelo tekmovalen. Vsakič želim zmagati, brez takšne miselnosti je težko biti uspešen. Močno upam, da bomo v takšnem slogu nadaljevali, da bomo še naprej uspešni.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kangler ob obisku v Pomurju: »Občutek imam, da imamo predsednico in ne predsednika vlade«
Kandidat za evropskega poslanca na listi SDS Franc Kangler se je v družbi lokalnih strankarskih kolegov mudil v Pomurju.
Naslednji izziv je na vrsti danes, ko bodo v Murski Soboti gostovali Šiškarji. Bravo je prav tako vroč, v zadnjem času igra odlično, muraši bodo naskakovali četrto zaporedno prvenstveno zmago. »Ničesar se nam ni treba bati. Če bomo igrali tako kot v preteklem obdobju, če bo vsak posameznik dal vse od sebe, ne vidim problema. Da, težko bo, tega se zavedamo, na to smo pripravljeni, vendar zaupamo v svoje sposobnosti. Verjamem, da se bo niz nadaljeval. Gotovo bomo naredili vse, kar lahko, da bi bilo tako.«
Dovolj kakovosti tudi za naslov prvaka
Pogled na lestvico je obetavnejši, kot je bil še pred kratkim, toda Klemen Mihelak je prepričan, da je črno-bela zasedba dovolj dobra za višja mesta. Še več ... »Mislim, da imamo dovolj kakovosti tudi za naslov prvaka. Če bomo le nadaljevali takšne igre, kot smo jih kazali na preteklih preizkušnjah,« je optimist vratar Mure. »Drži, da je zaostanek za vrhom že precejšen, ampak do konca prvenstva je zelo daleč. Tekem je še veliko, zgodi se lahko marsikaj. Hitro se lahko vse skupaj obrne, biti moramo ambiciozni,« je dodal mladenič.
Njegova selitev iz Domžal v Mursko Soboto je bila precejšnje presenečenje. Ker je zamenjal klubske barve, statusa pač ne. V Domžalah ni dočakal prave priložnosti, v Muro je prav tako prišel kot rezervni vratar, Matko Obradović je bil nedotakljiv. Kaj je bil potemtakem razlog za spremembo? »V Domžalah sem na koncu imel nekaj problemov. Govorili so eno, delali nekaj drugega. O podrobnostih ne bi razpredal, ampak odločil sem se, da je odhod najboljša rešitev. Dve leti sem tako rekoč vrgel stran, zato sem ocenil, da je napočil čas za začetek nove poti, novega obdobja v moji karieri. Za nov izziv. Da, seveda sem vedel, da bom drugi vratar, toda bil sem odločen, da bom iz dneva v dan dajal vse od sebe in se dokazoval. Naporno delam, da bi bil čim boljši, v niti enem trenutku nisem hotel obupati ob vedenju, da se vloženi trud prej ali slej mora obrestovati.«
Bilo je tudi malo treme
Priložnost je prišla dokaj nenadejano, treba jo je bilo izkoristiti. Ob vseh ostalih okoliščinah je bil pritisk temu primeren, tudi treme v pričakovanju črno-belega debija bržčas ni manjkalo. »S tremo nimam kakšnih pretiranih preglavic, toda v vsaj manjši meri je bila prisotna. V prvi vrsti zato, ker med sezono nismo imeli prijateljskih preizkušenj in nekaj mesecev nisem branil, ampak hkrati sem vedel, da sem na vsakem treningu dal vse od sebe. Bilo je v redu, z vsako naslednjo tekmo pa krepiš samozavest in pridobivaš igralni ritem, zato je lažje. Počasi prihajam v želeni ritem.«
Zdaj je »partner« Klemna Mihelaka še en nekdanji član rumene družine Nejc Vidmar, ki je s 1002 minutama še vedno rekorder v nepremaganosti. »Ko je bil v Domžalah, sem bil še otrok, seveda sem ga spremljal. Je zelo v redu, pripravljen je pomagati, vratarji pa se med seboj tako ali tako dobro razumemo. Delamo na vso moč, drug drugega spodbujamo in silimo, da bi trenirali čim bolje, obenem se zabavamo,« pravi obetavni čuvaj mreže, ki se je v prekmurski prestolnici dobro znašel, pravzaprav je skoraj prisiljen ostati osredotočen zgolj na nogomet. »Hja, ni ravno veliko stvari za početi,« je vzdihnil ob nasmehu in dodal: »Navaditi se moraš tudi na specifičen jezik. Na narečje. Če ne razumem kakšne besede, pač vprašam in potem se mi zdi prav lepo, da spoznavam nove izraze. Poskušam se učiti, trudim se.«
Na besedo mu nismo verjeli, postregel je z argumentom. »Za zdaj mi je najbolj všeč 'ka tij gučiš', nadvse zanimivim pa mi je denimo izraz 'betežen si' ... Še bi lahko našteval. Počasi napredujem, vsak dan se naučim kaj novega,« se je nasmejal vratar Mure, ki ga je slačilnica po prihodu dobro sprejela. »Ni bilo nikakršnih težav. Od začetka, od prvega dne sem se počutil tako, da sem dobrodošel. Vsi so me lepo sprejeli, in če sem kaj potreboval, so mi bili vsi pripravljeni pomagati. Smo ekipa v pravem pomenu besede, držimo skupaj.«
Načrti? Najprej Bravo ...
Na ravnici se je srečal s precej drugačnim nogometnim okoljem, kot ga je bil navajen ob Kamniški Bistrici. Tribune so veliko bolje zasedene, ekipa ima podporo navijačev, veliko več je strasti ... »Občinstvo tukaj je super. Po mojem mnenju najboljše v Sloveniji. Navijači so izjemni, njihova podpora nam ogromno pomeni. V takšnem okolju se počutiš kot nogometaš, ljudje živijo za nogomet, za klub. Lepa kulisa na tekmah ti da še dodatno motivacijo, iz sebe iztisneš vse, kar lahko, zato si še boljši. Ozračje na stadionu te dvigne,« je dejal Klemen Mihelak.
Nadvse zanimiv je bil odziv na vprašanje o načrtih za naprej. »Tekma z Bravom, to je zdaj najpomembnejše. Biti dober v tem dvoboju, potem bo prišel naslednji in tako naprej,« je odvrnil obetavni vratar, ampak vendarle nas je zanimalo vsaj malce bolj dolgoročno obdobje. »Verjemite, da ne delam takšnih načrtov. Grem iz dneva v dan. Z glavo sem samo tukaj in zdaj, ne gledam v prihodnost. Ne razmišljam o njej, temveč samo o tem, kako čim boljše opraviti naslednji trening in kako biti čim boljši na vsaki naslednji tekmi. Potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo. Ne obremenjujem se s tem, kaj bo, če bo. Osredotočen sem le na Muro. Upravičiti moram zaupanje in opraviti dobro delo. Če mi bo uspelo, me bo morda kaj nagradilo, če ne, pa bomo delali naprej.«